Zimske pnevmatike so šele osnova

Ponekod v višje ležečih legah je zima že pokazala zobe, zato je zimska oprema na vozilu marsikomu prišla prav. Tako dobre zimske pnevmatike kot veščine vožnje v zimskih razmerah bodo pripomogle k varnejši vožnji.

Prometna zima – obdobje, ko je obvezna uporaba zimske opreme – se je v Sloveniji začela 15. novembra in bo trajala vse do 15. marca. V tem času morajo imeti motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kilogramov, predpisano zimsko opremo. Izjema so le vozila, ki se vozijo v priobalnem pasu. Dodajmo še, da je zimska oprema potrebna vselej, ko se soočamo z zimskimi razmerami, torej tudi zunaj omenjenega obdobja. V zimsko opremo sodijo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in ustrezno velike snežne verige (oziroma njihovi nadomestki) za pogonska kolesa v prtljažniku.

Zakon veleva še, da morajo biti žlebovi v dezenu pnevmatik globoki najmanj 3 milimetre. To lahko preverimo z namenskim merilnikom globine dezena, s kovancem za evro, katerega zlati rob je širok natanko toliko, ali pa z oznakami na pnevmatiki. Kot pravijo strokovnjaki javne agencije za varnost prometa (AVP), je priporočljivo, da so na vseh kolesih pnevmatike istega proizvajalca oziroma na vsaki osi naj bodo pnevmatike istega proizvajalca, istega tipa, modela, nosilnosti, hitrostnega razreda in enake globine dezena. Na vseh kolesih naj bodo pnevmatike iste vrste (zimske, poletne) in enakih dimenzij.

Pripravimo vozilo

Pnevmatike sicer igrajo ključno vlogo, saj zagotavljajo edini stik vozila s podlago, po kateri vozi, a niso edine, ki vplivajo na varno vožnjo pozimi. Menjava pnevmatik po besedah inštruktorja varne vožnje AMZS Tomaža Farčnika ni dovolj, da je vozilo pripravljeno na zimo. »Ob prihodu nižjih temperatur je treba letno tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla zamenjati z zimsko, preveriti delovanje akumulatorja, poškodbe in obrabo metlic na brisalcih … Vsako zaznano poslabšanje delovanja naj bo opomnik za menjavo. Dobra vidljivost je namreč eden glavnih pogojev za varno vožnjo, vemo pa, da je vidljivost v deževnih in meglenih razmerah ter ob sneženju slabša kot sicer. K temu doda svoje še krajši dan.

Najbolje je avto odpeljati na preventivni servisni pregled in se posvetovati s strokovnjakom. S tehnično neustreznim vozilom še tako dobremu vozniku morda ne bo uspelo rešiti kritične situacije,« pojasnjuje Farčnik in dodaja, da je obisk tečaja varne vožnje ob tehnično brezhibnem vozilu ena najboljših popotnic, da bomo tudi pozimi vozili varno.

Kljub zimskim pnevmatikam lahko pozimi naletimo na ekstremne situacije, ko bomo morali nadeti snežne verige. Te zagotovijo najboljši možni oprijem. »Če so potrebne oziroma obvezne, morajo biti na pogonskih kolesih. Bodite pozorni na cestne odseke, označene s prometnim znakom za uporabo snežnih verig, tam jih morate namreč v zimskih razmerah obvezno uporabiti,« pravijo strokovnjaki AVP. Z nameščenimi verigami lahko vozimo največ 50 km/h. Priporočljivo je, da natikanje snežnih verig vadimo v zavetju tople garaže, saj jih bomo tako hitreje namestili, ko bo to potrebno. Velja še opozoriti, da nas v primeru neupoštevanja predpisov, ki določajo obvezno zimsko opremo, lahko doleti globa 40 evrov.

Zimska tehnika vožnje

Vožnja po zasneženi in ledeni površini zahteva nekoliko drugačne spretnosti, kot smo vajeni. »Vnaprej načrtujte, da bo gibanje vašega vozila oteženo in drugačno, saj bolj spolzka površina povzroča morebitno izgubo nadzora nad avtomobilom, zavorna pot pa je takrat precej daljša,« pojasnjujejo strokovnjaki AVP. Pomembno je, da vozilo pred odhodom očistimo snega in ledu, predvsem streho, prtljažnik, luči, ogledala in stekla. Vsekakor se pozimi odpravimo na pot dosti prej kot sicer, da lahko vozilo ogrejemo, zaledenela stekla odtalimo in očistimo in da si pustimo dovolj časa za morebitne zaplete v prometu. Strokovnjaki AVP ob tem priporočajo, da stekel ne čistimo s trdimi predmeti, ampak raje počakamo, da se odtalijo, oziroma uporabimo namensko razpršilo. Pa še to: vožnja z neočiščenim avtomobilom nas lahko drago stane, saj je zagrožena globa 200 evrov.

Zimska vožnja zahteva popolno pozornost voznika, stalno prilagajanje hitrosti in varnostne razdalje. Če občutimo, da hoče med vožnjo katera od pnevmatik zdrsniti, uporabimo sklopko, z natančnostjo držanja volana (vsekakor v položaju 15 do treh) in nežnim upravljanjem pa umirimo, stabilizirajmo avtomobil. »S pritiskom na sklopko izklopimo pogon koles, kar jim omogoča prosto vrtenje, zato se najlažje in najhitreje ponovno oprimejo vozne podlage, avto se hitreje stabilizira,« pojasnjuje inštruktor varne vožnje AMZS.

Če ima naše vozilo samodejni menjalnik, vlogo voznika v takšni situaciji opravi sistem stabilnosti (ESC), ki o potrebi po stabilizaciji vozila posreduje informacijo menjalniku. Ta se ustrezno odzove in po potrebi omeji motorno moč na pogonskih kolesih. Zato je pomembno, da na začetku vožnje izberemo ustrezni (zimski) vozni program. »Vsekakor se pozimi izogibajmo sunkovitim manevrom. Če to ne pomaga, zavirajmo – kako intenzivno, je odvisno od okoliščin. S protiblokirnim sistemom zavor ABS imamo precej možnosti, da ostanemo na cesti. Pri klasičnem zavornem sistemu bodo zavore hitro blokirale kolesa, avto bo zdrsnil,« razloži sogovornik z AMZS. Sicer pa prometni strokovnjaki priporočajo, da pogled vedno usmerimo v smer rešitve, tja, kamor želimo peljati, in ne naravnost v oviro.

Vožnja po zasneženi cesti

»Na cestah z več prometnimi pasovi ostanite na pasu, ki je najbolj očiščen, in se izogibajte nepotrebnemu menjavanju pasov, saj je vožnja čez sneg med pasovi zaradi morebitnega zanašanja vozila nevarna,« svetujejo strokovnjaki AVP in nadaljujejo: »Če cesta ni bila očiščena, bo vožnja po tirnicah, ki so jih naredila druga vozila pred vami, pnevmatikam omogočila boljši oprijem z voziščem. Predvsem pa je pomembno vnaprejšnje predvidevanje, saj se boste tako lahko postopoma in premišljeno prilagajali razmeram na cesti in pozneje ne boste izvajali hitrih in sunkovitih gibov, ki bi lahko povzročili zdrs vozila.«

Ko se približujete vzponu v klanec, najprej dobro opazujte, kako se obnašajo druga vozila in njihovi vozniki, ter držite zadostno varnostno razdaljo, da vam ne bo treba zavirati in se ustavljati. V primeru ustavljanja na poledenelem klancu bo namreč poznejše speljevanje toliko težje. S tem boste lažje obšli oziroma obvozili že stoječa vozila na klancu.

Če se spuščate po klancu navzdol na poledenelem ali zasneženem vozišču, pred vrhom klanca najprej upočasnite in se nato počasi, kakor lahko, peljite navzdol. Na poledeneli strmin poskusite čim manj uporabljati zavoro, če pa je potrebno nadaljnje zmanjševanje hitrosti, je priporočljiv rahel in počasen pritisk na stopalko za zavoro, saj bo to preprečilo izgubo nadzora nad vozilom in njegovo drsenje.

Strokovnjake agencije za varnost prometa smo še vprašali, kako naj ravnamo, če nam niti ob vseh ukrepih ne uspe speljati in obtičimo v snegu na cesti. »Obleči je treba odsevni jopič in kraj zavarovati z varnostnim trikotnikom ter poklicati vlečno službo,« pravijo na AVP in dodajajo, da kadar voznik ne poskrbi za takojšnjo odstranitev vozila, ki ovira promet, lahko to stori pooblaščena uradna oseba na njegove stroške. Obenem lahko voznika kaznuje s 500 evri globe in mu izreče pet kazenskih točk.

>