Za električna vozila in pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov

Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot jih imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjala Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa.
 

Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?

Vozniški izpit sem s ponosom opravila 9. marca 1995, moj prvi avtomobil je bil opel kadett GSI.

Potem so se zvrstili …

Legendarna petka (renault 5), ki sta ji sledila fiat punto in renault laguna.

Danes vozite?

Toyoto auris.
 

Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?

Prihodnost mora biti zelena, zato si želim, da bi bilo razvitih in predvsem dostopnih čim več rešitev, ki bodo uporabljale obnov­ljive vire. Združevanje različnih avtomobilskih proizvajalcev in razvoj, ki ga lahko spremljamo v zadnjem obdobju, nam dajeta vedeti, da bodo pogonski agregati prestali še veliko sprememb. Te bodo šle v smeri popolne elektrifikacije, z vsemi vmesnimi fazami hibridnih pogonov in priključnih hibridov. Prihodnost je tudi v širjenju obsega storitev t. i. »car sharinga«, pri katerih tudi v Sloveniji že poznamo zelo uspešne modele. Agencija za varnost prometa se kot glavni akter na področju varnosti prometa zaveda tudi okoljskih vplivov vozil z motorji na fosilna goriva, zato za potrebe mobilnosti intenzivno razmišljamo tudi o uvedbi souporabe električnih vozil.

Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?

Težnje vseh akterjev mobilnostnega cikla, zakonodajalcev, proizvajalcev, uporabnikov in vseh, ki aktivno delamo na področju prometne varnosti, morajo biti brez dvoma usmerjene v električna vozila in pridobivanje elektrike za njihov pogon iz obnovljivih virov.
 

Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?

Prioriteta so vozila, ki ne bodo povzročala škodljivih izpustov v okolje, ki bodo izdelana iz obnovljivih materialov in jih bo mogoče reciklirati. Ko uporabniku ob tem ne bo treba sklepati kompromisov pri vsakdanji vožnji in bo vozilo omogočalo velike prevožene razdalje z enim polnjenjem, bomo dosegli pomemben premik.
 

Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?

Moja želja je vsekakor električna mobilnost, upajmo, da bo razvoj čim prej omogočil tudi njeno dostopnost.

Uporabljate javni prevoz?

Uporabljam javni prevoz in kolo.
 

Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi vsakdanje potrebe?

Seveda, kolo je moje priljubljeno prevozno sredstvo, tako za vsakdanje potrebe kot rekreacijo. Pri kolesarjenju vedno, tudi po mestu, uporabljam zaščitno čelado, saj se zavedam, kako pomembno nas varuje pred poškodbami glave ob neljubih dogodkih.
 

Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?

Lani, na razdalji Ljubljana–Rodica.
 

Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu?

Urejena cestna infrastruktura zagotavlja varen potek prometa, seveda ob voznikih, ki upoštevajo cestnoprometne predpise, spoštujejo vozniško kulturo, so odgovorni in strpni. Pomembno je redno in sistematično opravljanje pregledov cestne infrastrukture in na podlagi ugotovitev s terena izvajanje obnove, vzdrževanja in gradnje. Presojevalci varnosti cest na terenu ugotavljajo, da so najpogostejše nepravilnosti v cestni infrastrukturi nepravilnosti na varnostnih ograjah, nepravilnosti na bankinah, pomanjkanje preglednosti (večinoma zaradi vegetacije), pomanjkljiva ali nevzdrževana vertikalna in horizontalna prometna signalizacija, nepravilnosti pri prehodih za pešce in neustrezna zasnova križišč. Prilagojena vožnja, uporaba varnostnega pasu, upoštevanje hitrost­nih omejitev in pozorno spremljanje dogajanja v prometu pa lahko preprečijo marsikatero nesrečo.