Z elektriko v novi dolce vita

Bilo je v prvih dneh marca, v času, ko se je Italija poglabljala v koronavirusno krizo, razsežnosti katere si še nekaj mesecev prej nihče ni mogel predstavljati. Tudi avtomobilska industrija se je začela ustavljati, tik pred zdajci je odpadla razstava v Ženevi. Nekatere novosti so prestavili, druge pokazali na spletu, Fiat pa je v enem od milanskih muzejev vendarle razkril dolgo pričakovanega električnega fiata 500, svoj prvi avtomobil nove dobe.

Dogodek je pričakovano zaznamovalo komorno razpoloženje, z le nekaj službenimi obiskovalci na daleč razmaknjenih stolih, a so pri Fiatu rekli, da je prav, da v teh časih dogodek kljub vsemu je in da je doma.
Minilo je kar nekaj mesecev, preden je proizvodnja v Italiji to poletje končno stekla, in še nekaj jih verjetno bo, da bo prišel k prvim kupcem. Težko je reči, kako uspešen bo, vsekakor pa fiat 500 z novim pogonom zre v nove čase, v upanju, da bodo svetlejši od trenutnih, navsezadnje avtomobil nosi ime in spomin na polpreteklo zgodovino, v kateri je bilo to podjetje eden branikov povojne industrializacije.



Prvega so predstavili leta 1957, z malce manj kot tremi metri dolžine je bil krajši od Volkswagnovega hrošča, njegov snovalec Dante Giacosa ga je pripravil tako, da je bil z zadaj nameščenim 500-kubičnim dvovaljnim motorjem v kabini za svoje mere prostoren, nekako je sprejel štiri potnike. Mimogrede, fiat 500 je bil nekoliko manjši od fiata 600, ki je prišel na trg kako leto pred njim in je v Jugoslaviji in Zastavi postal znan kot zastava 600 – fičo.

Štiri milijone

Pri zasnovi fiata 500 je Giacosa varčeval z uporabo jekla, ki ga takrat ni bilo dovolj, streha je bila platnena in zložljiva. Avtomobil je bil lahek, tehtal je komaj pol tone, imel je le par vrat, odpirala so se nazaj, ravno nasprotno kot danes. Moč motorja je bila danes neverjetnih trinajst konjev. Prve ocene niso bile bleščeče, češ da je preveč špartanski, da izdelava ni najboljša, da motor preveč potroši … A sčasoma so ga v tovarni izboljšali, fiat 500 je bil vse bolj priljubljen in množičen, postal je eden od simbolov italijanskega prehoda na avtomobile, povojnega gospodarskega okrevanja in sproščenega življenja, znanega kot dolce vita. Z njim so Italijani spoznali, kako greš z avtomobilom na počitnice na morju, zapeljali na prve avtoceste in tudi obstali v prvih gnečah. Fiata 500 so s popravki izdelovali vse do leta 1975, končna številka je bila skoraj štiri milijone primerkov.



Pozneje so imeli pri Fiatu model, ki so ga poimenovali kar cinquecento (namesto oznake s številko), toda razen tega, da je bil majcen in poceni, ni nikoli doživel takšnega uspeha, navsezadnje mu tudi ni bil podoben. Potem so leta 2004 na avtomobilskem salonu v Ženevi razstavili študijo trepiuno, za katero so dobili navdih prav v prvem modelu 500. Zamišljena je bila kot enkratna vaja v slogu, ki naj pritegne poglede obiskovalcev, a so bili ti nad njo tako navdušeni, da je to vodstvu tovarne dalo misliti.

Všečna retro klasika

Koncept Roberta Giolita je nato šef dizajna Frank Stephenson, ki mu je pred tem že odlično uspela reinkarnacija minija, verno prevedel v proizvodni izdelek. Povsem nared je bil fiat 500 leta 2007, na veliki in po italijansko bleščeči predstavitvi sta se obenj ponosno postavila Luca De Meo, takratni šef marketinga, ki je to poletje postal prvi mož Renaulta, in danes že pokojni legendarni Fiatov direktor Sergio Marchionne, ki je italijansko družbo kasneje združil z ameriškim Chryslerjem.



Marchionne je novodobnega fiata 500 primerjal z ipodom, a se je zmotil, saj je ta izgubil privlačnost, ko se je pojavil iphone, fiat 500 pač ne. Pripravljen je bil kot šik retro klasika, razmeroma majhen, pa seveda le bistveno večji kot nekoč in tokrat s sprednjim pogonom. Leta 2008 je bil izbran za evropski avto leta. Do danes je navzven doživel le kak rahel lepotni popravek, več ni bilo treba, pri takšnih avtomobilih se to tudi ne počne.



Stalno je imel svoje kupce, lani so jih izdelali 200.000, bil je najbolje prodajani Fiatov model. Vmes so z njim zapeljali v kako slepo ulico, na primer z novo izvedbo dvovaljnega bencinskega motorja (twinair), ki je na papirju obetal izjemno varčnost, a se ta na cesti niti približno ni potrdila. Twinaira ni več.

Fiat 500 je bil všeč Američanom (menda ga je vozila celo Jennifer Lopez), pred nekaj leti je bil v ZDA že tudi električen, ampak to bolj zaradi okoljskih zahtev, pri čemer je Marchionne dejal, da se zahvaljuje vsakomur, ki ga ne kupi, ker ima z vsakim le izgubo … Zdaj so časi pač drugačni, fiat 500 bo znova električen, v podobi, kot jo poznamo, pa za nekaj centimetrov daljši.


Tudi v električni izvedbi (dosedanjo bencinsko naj bi še izdelovali) ima le par vrat. Poganja ga električni motor, za energijo skrbi akumulator z zmogljivostjo 42 kWh, kar naj bi mu po novem merilnem ciklu omogočalo doseg okoli 300 kilometrov. Fiat 500 na elektriko je avto za Evropo, zato naj bi pripeljal tudi v Slovenijo. Ali bo to res novi dolce vita, pa bomo šele videli.