Voznik je še vedno glavni

Sodobni avtomobili so opremljeni s paleto asistenčnih sistemov, ki pripomorejo k večji varnosti v prometu in deloma razbremenijo voznika, a ne odgovornosti. Ob njih se odpira tudi pogled na prihodnost in morebitno samodejno vožnjo, pri kateri bodo izzivi drugačni.

Pred dobrima dvema desetletjema sta revolucijo v prometni varnosti povzročila dva asistenčna sistema – zavorni sistem ABS, ki je preprečil blokiranje koles pri zaviranju, in sistem za nadzor stabilnosti vozila ESC. Ker so različne raziskave, tudi zavarovalnic, dokazale njuno pomembno vlogo pri zmanjšanju prometnih nesreč, sta sčasoma postala obvezen del serijske opreme vsakega avtomobila – ABS leta 2004 in ESC deset let kasneje. Dodajmo, da je leta 2016 zavorni sistem ABS postal obvezen tudi za vse motocikle nad 125 kubičnimi centimetri delovne prostornine agregata.

Danes je ponudba asistenčnih sistemov bogata, nekateri so serijsko vgrajeni v avtomobile, nekateri zelo priporočljivi pa so na žalost še vedno na seznamu doplačilne opreme. Tako je kupec ob nakupu novega vozila pogosto v dilemi, katerega od doplačljivih asistenčnih sistemov naj izbere. Izziv je toliko večji, če naleti na slabo podkovanega prodajalca, ki mu, če malce pretiravamo, namesto radarskega tempomata raje predlaga naročilo večjih litih platišč.

Zato pa lahko o priporočljivih sistemih pogosto berete v naših avtomobilskih prispevkih, pri čemer so podlaga za priporočilo izkušnje z naših preizkusov vozil. Pogosto ugotavljamo, da isti sistemi v nekaterih avtomobilih delujejo odlično in naredijo vožnjo zares udobno, v nekaterih pa je njihovo delovanje porazno.
​
Da bi še bolje osvetlili področje asistenčnih sistemov, sta digitalni center Triglav Lab in portal Vozimse.si pred dnevi pripravila spletni posvet, na katerem so se dotaknili vprašanja, kako z asistenčnimi sistemi doseči še višjo raven varnosti vožnje in kakšno vlogo igra pri tem voznik. Z vpeljavo vedno več modernih tehnologij v vozila se namreč spreminja tudi vedenje voznikov – ti se včasih že preveč zanašajo na asistenčne sisteme.



Na posvetu sta svoj pogled na asistenčne sisteme predstavila avtomobilistični novinar Andrej Brglez in Jaka Klement, direktor avtomobilskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav. Tako je Brglez v uvodu poudaril, da so zanj najkoristnejši asistenčni sistemi tisti, ki delujejo samostojno in zanesljivo, pri čemer samostojno pomeni, da jih vozniku ni treba vključiti, da delujejo ves čas vožnje in da v kritičnih situacijah v vožnjo posežejo samostojno, denimo z zaviranjem ali zavijanjem, ter da svojo nalogo opravijo tudi, kadar voznik sam sploh ne ukrepa.

Dobre in slabše plati

Kako pa vplivajo ti sistemi na število prometnih nesreč? Kot pravi Klement, jih je večina v rabi šele kratek čas – pri Zavarovalnici Triglav njihov vpliv opazujejo od leta 2019 – zato zanesljivih statističnih podatkov še nimajo. Po nekaterih študijah iz ZDA naj bi asistenčni sistemi za 10 do 40 odstotkov zmanjšali verjetnost nesreče. »Gotovo bodo ti sistemi ugodno vplivali na izplačane odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti, saj bo na primer zaradi uporabe radarskega tempomata trkov verjetno manj.

Po drugi strani pa se bodo povečala izplačila iz naslova kasko zavarovanj, ko se bo recimo v naše parkirano in z aktivnim tempomatom opremljeno vozilo zaletel nepazljivi voznik med manevriranjem. Popravila teh sistemov so namreč draga,« je pojasnil Klement. Dodal je še, da v njihovi zavarovalnici lastnikom vozil z vgrajenimi varnostnimi asistenčnimi sistemi že ponujajo do 15-odstotni popust pri letni premiji zavarovanja.


Analiza škodnih primerov največje slovenske zavarovalnice sicer kaže, da je tudi ob različnih asistenčnih sistemih, če ti morebiti odpovejo, odgovornost za varnost na cesti še vedno v prvi vrsti voznikova. »Standardno pripravljamo preglede po okoli 50 dejavnikih, pri čemer je zanimivo, da se jih večina nanaša na vozilo, le redki pa na voznika. Kljub temu lahko zelo natančno vrednotimo posamezno tveganje (kombinacija voznika in vozila), kar nas napeljuje na sklep, da obstaja močna korelacija med načinom vožnje oziroma voznikom in vozilom, ki ga ta vozi,« pravi Klement.


Povsem nova vprašanja pa se porajajo z avtonomno vožnjo. Asistenčni sistemi so namreč hrbtenica prihodnje avtonomne vožnje. Gotovo je prihod avtomatiziranih vozil velik izziv za zavarovalništvo. Ta je med drugim povezan z odgovornostjo proizvajalca vozila, ko bo vožnja povsem avtomatizirana. »Z uvedbo popolnoma avtomatizirane in povezane vožnje bi moralo biti standardnih nesreč bistveno manj, pojavilo pa se bo tveganje, ki ga do zdaj pri zavarovanju odgovornosti vozil nismo poznali, to je katastrofalno tveganje enega dogodka.

V primeru recimo kibernetskega napada na določenega proizvajalca vozil bi lahko vsa njegova vozila naenkrat zavrla ali zavila levo. To pa bi povzročilo nepredstavljive posledice. V prihodnosti zato poleg zavarovanja AO oziroma klasičnih avtomobilskih zavarovanj tudi za avtomobile pričakujemo zavarovanja proti vdorom v sistem,« se je ob koncu digitalnega posveta v prihodnost ozrl Klement.