Veliko dela do morda le še električnega leta 2035

Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Odločitev mora obravnavati še svet EU, torej še ni dokončna. Tokratni odmevi so precej različni.

V igri so bile sicer še druge možnosti, na primer, da bi do takrat moralo biti električnih 90 odstotkov novih avtomobilov, a zdaj odločitev pravi, da bodo morali biti prav vsi z ničelnim izpustom CO₂. Sicer naj bi bili proizvajalci dolžni že leta 2025 ta izpust glede na leto 2021 zmanjšati za 25 in do leta 2030 za 55 odstotkov, do leta 2035 pa, kot rečeno, za 100 odstotkov. To bi sicer lahko dosegli tudi z avtomobili na vodik in gorivne celice, a teh je še manj in so glede infrastrukture še bolj zapleteni od baterijskih električnih izdelkov.

Odmevi na odločitev so bili pričakovano različni. Podprle so jo okoljske organizacije, kot je Transport & Environment, katere predstavnik Alex Keynes je dejal, »da sprejeti rok ponuja možnost za boj proti preusmeritvi podnebnih sprememb, kar nam sicer uhaja iz rok. Opustitev motorjev z notranjim zgorevanjem je tudi zgodovinska priložnost, da se otresemo odvisnosti od nafte in smo bolj varni pred njenimi despoti. Odločitev daje gotovost, da bo morala avtomobilska industrija pospešiti proizvodnjo električnih vozil, s čimer se bodo znižale cene.« Pri T&E so tudi zadovoljni, da ni nobenih izjem v smislu sintetičnih goriv, ki so po njihovem le namišljene zelene rešitve.

Pričakovano manj so odločitvi evropskih parlamentarcev ploskali v industriji, vsaj v njeni panožni zvezi. Kot je med drugim dejala Hildegard Müller, predsednica združenja nemške avtomobilske industrije VDA, je to »odločitev proti trgu, proti inovacijam in proti sodobnim tehnikam, zvišuje stroške za potrošnike in zmanjšuje njihovo zaupanje«. V VDA so jezni, da niso prisluhnili ideji o sintetičnih gorivih, ki bi po njihovem s precej manj emisij lahko poganjala avtomobile s termičnim motorjem. Seveda vsaj del industrije ves čas trdi, da bo takšen radikalni prehod potop za delovna mesta – šef italijanskega združenja Anfia Paolo Scudieri je te dni navedel, da je pri njih na motorje z notranjim zgorevanjem vezanih 70 tisoč delovnih mest, za električni pogon da jih bo potrebnih skoraj desetkrat manj.

Leta 2035 bodo torej morda novi avtomobili le še na elektriko. Kje pa smo danes z električnimi vozili? Prodaja se je v zadnjih letih okrepila, električni avtomobili imajo v Evropi zdaj približno desetino trga, seveda ne povsod, povprečje navzgor dvigajo bogatejše evropske države, v Sloveniji je delež recimo od 2 do 3 odstotke, lani ni nič zrasel.

Baterijski električni avtomobili so kajpada v načrtih vseh velikih proizvajalcev, nekateri manjši tekmeci so že izjavili, da po letu 2025 ne bodo izdelovali nič drugega, drugi večji imajo glede tega malce bolj prožne letnice. Največji Volkswagen je prepovedi pogonske klasike naklonjen, seveda pa avtomobile prodaja še drugod po svetu, tisti še lep čas ne bodo električni. O kakšnem ukinjanju določenega pogona ni nič slišati od velikana Toyote, ki prav tako deluje po vsem svetu. Sicer je tudi Japonska blizu temu, da v približno desetletju prepove termične motorje, ne pa preostala Azija, kajpada niti Amerika ne. Čeprav so se v ZDA stvari obrnile in več kot prej govorijo o električni mobilnosti, nenazadnje imajo sodobnega električnega pionirja Teslo, pa tam o prepovedi, kakršno je napovedala Evropa, vendarle ni govora.

Poročevalec v evropskem parlamentu Jan Huitema je tako kot omenjeni Alex Keynes govoril, da bo proizvodnja električnih vozil večja in s tem cene nižje. Glede nakupnega stroška je pač tako, da je trenutno pri primerljivo velikih izdelkih cena še vedno bistveno višja, ko gre za električni pogon. Za primer: najnovejši električni renault megane e-tech z zmogljivejšo baterijo velja pri nas z že odšteto subvencijo 40 tisočakov, dosedanji sicer starejši in malo manj tehnološko napredni megane na bencin pa od dobrih 20 tisoč evrov naprej. Govoriti o tem, da bo čez toliko in toliko let vožnja na elektriko še cenejša kot na bencin, pa je tudi močno prezgodaj.

Na Kitajskem po oceni mednarodne agencije za energijo električni avtomobili niso toliko dražji od klasičnih kot pri nas. Ta država je seveda vodilna na tem področju, a tudi zato, ker še vedno v veliki večini obvladuje proizvodnjo baterijskih celic in procesiranje surovin zanje. Evropa ima tu za zdaj predvsem velike proizvodne načrte, a za te potrebuje material. Tega išče tudi doma, vendar za zdaj lahko govorimo predvsem od odvisnosti od drugod, tako kot to velja za nafto. Kitajci pa se po malem v Evropi s prodajo električnih vozil že krepijo in pri Financial Timesu so se pred časom vprašali, kako bo to preživela Evropa, ki je v preteklosti tja predvsem veselo (zanjo zelo donosno) izvažala svoje premijske izdelke.

Končno je tu še infrastruktura, ki se sicer razvija, EU naj bi s posebnim zakonom državam članicam naložila, da število polnilnic množično povečajo. A vsaj za zdaj hitrost polnjenja na javnih polnilnicah v veliki večini ni niti blizu natakanju na črpalkah za gorivo. Domače počasno polnjenje je kolikor toliko enostavno le v hišah in pri nekaterih delovnih mestih, veliko manj v strnjenih večstanovanjskih stavbah. Posebno temo, ki presega meje članka, bi lahko odprli o tem, da tudi pridobivanje zelene električne energije še zdaleč ni množično ali nekaj samoumevnega.

Kar nekaj nalog za prihodnjih 13 let.