V filtru so gnezdile miške

Avtomobil je potrošna dobrina, ki pa jo imamo kar nekaj časa, navsezadnje je velika naložba. V letih življenja z vozilom je seveda pomembno tudi njegovo vzdrževanje. O značilnostih in morda spremenjenih vzorcih v teh časih ter o najbolj zanimivih izkušnjah pri servisiranju smo nekaj vprašanj postavili Primožu Rožniku, večkrat nagrajenemu mehaniku in vodji Avto Akademije, izobraževalno-raziskovalnega centra za avtomobilsko servisno dejavnost.

Kako se obdobje virusne krize pozna pri opravljanju avtomobilskih servisnih storitev?

V prvem in tudi drugem valu širjenja virusa je največ zmede povzročilo zaprtje dejavnosti z dopuščenimi izjemami za nujna popravila na vozilih, pri čemer pa nihče od odgovornih ni znal točno povedati, kaj je nujno in kaj ne. Izpad dela se je med drugim močno poznal v delavnicah, ki imajo veliko strank iz drugih regij in občin, saj te zaradi zaprtja meja niso smele do njih. Poleg tega je bilo na začetku precej strahu pred okužbo, zato smo v avtomehaničnih delavnicah iskali različne načine razkuževanja vozil pred popravilom in po njem. Sčasoma smo to bolj kot ne usvojili, tako da zdaj zaradi tega ni več velike izgube časa, ko vozilo sprejmemo in ko ga predamo nazaj stranki.

Katere težave so bile bolj in katere manj pogoste v času, ko smo se zaradi razmer vozili manj?

Največ težav je bilo v tem času z akumulatorji, ali so odpovedali ali pa se samo izpraznili. Precej jih je tudi zaradi zarjavelih zavornih diskov, tu je še onesnaženje laka vozil, ki so parkirana na prostem, predvsem pod drevesi. Je pa manj povpraševanja po rednih servisih zaradi manj prevoženih kilometrov.

Se pri uporabi nadomestnih delov morda dogaja, da se več vgrajujejo slabši izdelki?

Tega nisem opazil. Vedno so bile in bodo razlike med strankami, ki želijo kvalitetno opravljeno storitev, in strankami, za katere je pomembna samo nizka cena. Oboje hkrati večinoma ni združljivo.

Statistika, vsaj nemška, kaže, da so pri avtomobilih najpogostejše okvare še vedno povezane z elektriko. Kaj opažate vi?

Te statistike vedno vzamem z nekaj rezerve, saj večinoma temeljijo na podatkih iz evidenc služb za pomoč na cesti, ki obravnavajo napake, ko vozilo ni več vozno, in sem spada tudi izpraznjen akumulator, ki je del električnega sistema vozila. Pa ta napaka ni tako velika. Na vozilih je še vedno veliko mehanskih okvar, toda te se ponavadi napovejo, z raznimi zvoki, zračnostjo, cukanjem, in jih odpravijo že pred popolno odpovedjo, tako da jih statistika ne zajame.

Glede na to, da naše ceste, vsaj magistralne, niso v najboljšem stanju, ali se to kaj bolj pozna na podvozju avtomobilov?

Slabe ceste res zelo vplivajo na poškodbe podvozja. V zadnjih letih je bilo sicer na tem področju veliko postorjenega, po eni strani pri urejanju cest in po drugi pri proizvajalcih rezervnih delov, ki imajo v ponudbi tudi ojačane dele podvozja.

K nam še vedno uvažajo veliko rabljenih avtomobilov iz tujine, imate z njimi na servisu kakšne izkušnje?

Teh vozil je kar nekaj, izkušnje pa so zelo različne. So vozila, kupljena z resnično zgodovino in malo kilometri, ta večinoma niso prav veliko cenejša kot pri nas, a so navadno bolje opremljena in ohranjena, in so vozila, kupljena z zlagano zgodovino in kilometri, torej imajo zaradi realno več prevoženih kilometrov tudi bistveno več težav z okvarami kot prva.

Kaj pa popolnoma električni avtomobili – pri nas jih okoli 4 tisoč, se že pojavljajo na servisu ali je z njimi res manj dela?

V našem servisu doslej s popolnoma električnimi vozili še nismo imeli opravka, smo pa servisirali že nekaj hibridnih. Pri električnih vozilih se pričakuje manj dela, vendar so odpovedi na njih lahko kar precej dražje. Pri hibridih ni velike razlike v primerjavi s klasičnimi vozili, kar zadeva osnovno servisiranje. Pri okvarah na hibridnem delu vozila pa so stroški zopet lahko večji.

Kaj je bila najbolj nenavadna okvara, s katero ste se srečali pri svojem delu?

Renault clio I 1.2 i, faza 2, ki je kmalu po vžigu, ob speljevanju, ugasnil in izgubil kompresijo. Najprej smo predvidevali, da je odtrgalo zobati jermen in zvilo ventile motorja, potem pa ob pregledu ugotovili, da so si v zračnem filtru miške uredile gnezdo, ki ga je potegnilo v sesalni kolektor in cilindre motorja, kar je onemogočilo zapiranje ventilov. Z malo znanja in veliko sreče nam je vse dele mišjega domovanja uspelo odstraniti, brez razdiranja motorja, ki je potem deloval še vrsto let. Od takrat smo vgrajevali zračni filter z zaščitno kovinsko mrežo in dodali še kovinsko mrežo na sesalno cev ohišja zračnega filtra. Stranka pa se je lotila lovljenja miši v garaži.

Katera okvara oziroma popravilo pa vam je kot serviserju povzročilo največ preglavic?

Iskanje razloga za vibracije v kabini volkswagna tourana med vožnjo na avtocesti pri hitrosti od 110 do 140 km/h. Po zamenjavi kar nekaj najbolj verjetnih delov, ki so bili deloma že iztrošeni, žal tresenje ni prenehalo. Se je pa krivec za vibracije sam pokazal na plano čez leto in pol in po prevoženih skoraj 20 tisoč kilometrih. To je bil delno zariban bat motorja, ki je na koncu pogledal čez blok, kar je sicer pogosta napaka pri teh motorjih, a še nikoli prej nismo imeli opravka s tem, da bi toliko prej nakazoval svojo namero.

Kaj ob napovedanem slovesu motorjev z notranjim zgorevanjem v prihodnosti čaka avtomehanično dejavnost?

Dela ne bo nikoli zmanjkalo, samo preoblikovalo se bo iz pretežno mehaničnega v pretežno električno-računalniško. Lahko da bo v prihodnosti tudi manj avtomobilov zaradi souporabe vozil, car sharinga, in zaradi večje koncentracije ljudi v mestih, ki bodo pretežno uporabljali javni prevoz.