Toyota in prijatelji za novo klasiko

Največje avtomobilsko podjetje Toyota je te dni v Tokiu predstavilo načrte pri razvoju motorjev na notranje zgorevanje in sodelovanju s svojima sicer že znanima partnerjema Subarujem in Mazdo, v katerih ima 20- in 5-odstotni lastniški delež.

Toyotin izvršni direktor Kodži Sato (tretji z leve) je dejal, da bo njihov motor optimiziran za dobo elektrifikacije. Kot je med drugim omenil, delajo v smeri, da bo sklop bolj kompakten, nižji, tako bo lahko tudi motorni pokrov nižje in s tem avtomobil bolj aerodinamičen. Električni motor bo v celotnem sklopu postal glavna pogonska sila, novi bencinski motor pa bo imel manjšo vlogo in mu predvsem pomagal.

Poleg tega naj bi bil bencinski motor v prihodnje prilagojen za uporabo bioetanola, vodika, sintetičnega goriva. Subaru bo še naprej razvijal svoj bokserski bencinski motor z nasproti ležečimi bati, prav tako naj bi ga naredili manjšega. Mazda nadaljuje v smeri razvoja rotacijskega motorja, ki ga trenutno uporablja kot podaljševalnik dosega v enem od električnih modelov.

Pri Toyoti niso povedali, kdaj bodo njihovi bolj vitki motorni sklopi prišli na trg, je pa znano, da tudi za motorje z notranjim zgorevanjem že v kratkem napovedujejo strožji okoljski standard evro 7.

Medtem ko je v preteklih letih marsikateri proizvajalec veliko stavil predvsem na električna vozila, je Toyota ubrala večsmerni pristop z različnimi pogoni. Zaradi tega so jo mnogi kritizirali, v zadnjem času, ko se je električna rast ustavila, je kritik pač precej manj.

Nenazadnje je podjetje v nasprotju s celo vrsto tekmecev doseglo rekordne poslovne rezultate. V zadnjem poslovnem letu, ki se je končalo 31. marca, je Toyota ustvarila 31 milijard evrov dobička, kar je bilo dvakrat toliko kot v prejšnjem letu. Do tega so prišli tudi zaradi dobre prodaje bencinsko-električnih hibridov.

Akio Tojoda, ki se je lani umaknil od aktivnega vodenja podjetja in je zdaj predsednik nadzornega sveta, je januarja dejal, da bodo električna vozila na baterije na svetovni ravni dolgoročno dosegla največ 30-odstotni delež, preostalo pa bodo hibridi, vozila na vodikove gorivne celice in povsem klasično gnani avtomobili.