Tomaž Katrašnik: Ključna sta namen in okolje uporabe

Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot sta hibridni in električni pogon. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal prof. dr. Tomaž Katrašnik, vodja Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?

Izpit sem opravil leta 1994. Takrat sem vozil družinsko opel astro, ki je pozneje postala moj prvi avtomobil.
 

Potem so se zvrstili … danes vozite in zakaj?

Nato sta se zvrstila ford mondeo in ford S-max. S slednjim vztrajam še danes zaradi obilo prostora, razmeroma dobrih voznih lastnosti, zmerne porabe goriva in zanesljivosti.
 

Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila?

V globalnem merilu bo prihodnost raznolika in regionalno pogojena, kar pomeni, da bodo na izbiro med vozili, ki bodo imela motor z notranjim zgorevanjem, hibridni in priključni hibridni pogon z električnimi stroji in motorji z notranjim zgorevanjem, popolnoma električni pogon ali hibridni pogon z gorivnimi celicami in baterijami, najbolj vplivale ekonomske, politične in družbene razmere.
 

Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?

V cestnem in pomorskem tovornem prometu na dolge razdalje bo globalna zastopanost dizelskih motorjev velika, pri osebnih vozilih pa je trenutno bolj pomemben premislek, ali imajo motor z notranjim zgorevanjem ali ne. Z emisijskim standardom evro 6 in posebno evro 6d so razlike v izpustih onesnažil med bencinskimi in dizelskimi motorji namreč zelo majhne, določenih onesnažil, kot primer se lahko izpostavi število delcev, pa sodobni dizelski motorji v povprečju izpuščajo tudi manj kot bencinski.
 

Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?

Odvisno od namena uporabe. Za krajše razdalje vsekakor povsem električnemu, za daljše pa hibridnemu, saj imajo vozila, ki jih poganjajo gorivne celice, tudi baterije in so torej hibridna.
 

Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?

Spet sta ključna namen in okolje uporabe. V čistejših mestih, kjer je raven onesnaževanja stacionarnih kurišč nizka, so vsekakor ključnega pomena majhni izpusti onesnažil iz vozil. V okoljih, kjer so izpusti onesnažil iz stacionarnih kurišč večji od tistih v prometu, pa je prioriteta potrebnih ukrepov očitna in v takšnih okoljih vožnja s sodobnimi vozili z motorji z notranjim zgorevanjem trenutno ni problematična. Vsekakor pa je v tem zadnjem stavku pomembna beseda sodobni, saj lahko starejša in predvsem slabše vzdrževana vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem izpuščajo zelo veliko onesnažil.
 

Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?

Upam, da bo lahko naš naslednji mestni avtomobil popolnoma električen, kar pomeni, da si v prihodnosti želim ustrezne rešitve za polnjenje električnih vozil v stanovanjskih blokih. Če bom morebiti kmalu kupoval nov zunajmestni avtomobil, bo dizelski evro 6d, saj zdaj doma nimam mož­nosti polnjenja baterij in bi bil torej realen pozitivni učinek priključnega hibrida zanemarljiv.
 

Uporabljate javni prevoz?

Redko, saj so potovalni časi medmestnih vlakov v Sloveniji ostali globoko v prejšnjem stoletju, kar bi nas z vidika trajnostne mobilnosti moralo skrbeti. Železniški promet od vseh kopenskih načinov prevoza na enoto tovora oziroma potnika na določeno razdaljo porablja najmanj energije in izpušča najmanj onesnažil.
 

Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi vsakdanje potrebe?

Trenutno samo še za rekreacijo.
 

Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?

V letu 2018 in prav uživam v vožnji s hitrimi vlaki. Žal tega udobja in dobrega občutka, da se lahko hkrati premikaš hitro in z majhno porabo energije ter majhnimi izpusti onesnažil, še dolgo ne bom deležen v domovini.
 

Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?

Zanimivo je, da pozivi k manjši porabi energije pogosto postajajo tišji in jih preglašajo tisti, ki sugerirajo, da je treba zgolj »zamenjati«. S tem smo spet na ekonomskem, političnem in družbenem področju. V prihodnosti bo najverjetneje drago, če bomo večji del predvidenega povečanja prometa blaga in ljudi želeli preusmeriti zgolj na ceste, še dražje pa bo, če bomo celoten cestni vozni park elektrificirali, saj bodo potrebna zelo velika vlaganja v infrastrukturo. Seveda so nujne spremembe, a jih moramo tudi sprejeti in biti sposobni plačati. To pomeni, da se spremembe začnejo z dobrimi tehniškimi rešitvami in gospodarstvom, ki jih proizvaja in hkrati generira dodano vrednost, ki je potrebna za financiranje preobrazbe. Rešitev je torej na eni strani v visokotehnološkem in močnem domačem gospodarstvu ter premišljeni, izvedljivi in ciljno usmerjeni strategiji razvoja mobilnosti na drugi.