Neomejen dostop | že od 9,99€
Če se bo vsaj del tistega, kar je ta teden Mercedes-Benz napovedal s svojo novo študijo vision EQXX, v prihodnje preneslo v realnost, bo to za električno mobilnost pomemben korak naprej: tako glede napredka v aerodinamiki linij avtomobila kot varčnejše porabe električne energije ali precej boljše baterije, kot smo jo poznali do zdaj.
»Mercedes vision EQXX kaže, kako si predstavljamo prihodnost električnih avtomobilov,« je ob razkritju dejal prvi mož podjetja Šved Ola Källenius. Že pred časom je napovedal, da bo tudi znamka Mercedes-Benz med tistimi, ki bodo po letu 2030 izdelovali le še električne avtomobile, sicer s pomembnim pristavkom: tam, kjer bodo pogoji to omogočali. Do takrat bodo v električni pogon vložili 40 milijard evrov, že leta 2025 bodo imeli štiri le električnemu pogonu prilagojene platforme.
Vision EQXX so razkrili na virtualnem dogodku, a v Mercedesu pravijo, da to ni le vaja v slogu. Najvišji odgovorni za tehniko v podjetju, Markus Schäfer, je ob predstavitvi dajal, da ga bodo v nadaljevanju množično preizkušali v različnih pogojih in nekatere elemente prenesli v proizvodne modele. Ni hotel povedati, ali bodo tudi ti imeli tako velik doseg. Nemci namreč trdijo, da EQXX vision, ki so ga razvijali leto in pol, tudi z avtocestno vožnjo z enim napolnjenjem baterije lahko prevozi enako ali celo več kot dizelski avtomobil in da je zdaj res premagan strah pred prekratkim dosegom (angl. range anxiety), ki je bil do zdaj ena najpomembnejših ovir za večjo množičnost električnih vozil.
Kako so to dosegli? Gre za skupek različnih stvari. Baterijski sklop, ki so ga pripravili v sodelovanju z verjetno vodilnim med tovrstnimi proizvajalci – kitajsko družbo Contemporary Amperex Technology (CATL), je eden najnaprednejših do zdaj. V litij-ionskih baterijskih celicah so pri pripravi anode uporabili več silicija in dosegli precej višjo energijsko gostoto, to je 400 Wh/liter. Baterijski sklop, v katerem so posamezne celice namestili na bolj kompakten način (200 celic v štirih vrstah), ima zmogljivost 100 kWh, kar je le malce manj, kot jo ima njihova velika električna limuzina EQS, a je teža za 30 odstotkov nižja, sklop na dnu pa zavzema manj prostora. Pravijo celo, da bi bil primeren za serijski izdelek kompaktne velikosti. Za prihodnji električni razred C?
EQXX z baterijskim sklopom vred tehta 1750 kilogramov, gradnja je lahka, kombinirali so jeklo, ogljikova vlakna in aluminij. Prav veliko zunanjih mer niso izdali, le to, da ima medosno razdaljo 280 cm in da je zadnji kolotek za pet centimetrov ožji od sprednjega. EQXX je aerodinamičen avtomobil. Tekoče linije karoserije ter dober pretok zraka, za kar skrbijo zadnji prilagodljivi difuzor, odprtini v sprednjem pokrovu, posebna zaprta platišča in pnevmatike, posebej oblikovani stranski ogledali, mu prinašajo količnik zračnega upora Cd komaj 0.17. Tu se nam malce utrne spomin na nekdanje Mercedesove aerodinamične dosežke, na primer na izjemni in v javnosti skoraj oboževani prototip C 111 iz leta 1969, ki žal ni nikoli našel poti do proizvodnje.
Njegove zunanje linije so svojske, posebno s strani, kjer so proti zadnjemu delu spuščajo v obliki kaplje. Spredaj ni več tradicionalne maske, so le odprtine za zrak pri strani, Mercedesova zvezda pa je vgravirana v pokrov. Tudi zaradi odlične aerodinamike naj bi povprečna poraba energije EQXX znašala manj kot 10 kWh/100 kilometrov, z njim naj bi bilo mogoče z enim napolnjenjem v normalnem prometu prevoziti tisoč kilometrov. Za primer: zelo varčni električni avtomobili, ki so zdaj na trgu, imajo porabo pod 15 kWh/100 kilometrov, tisti manj ekonomični pa od 20 do 25 kWh/100 kilometrov.
Aerodinamični dizajn ima tudi druge namene – na dnu vozila je posebna plošča, ki jo hladi zrak, ko gre pod avtomobilom, zato baterijski sklop nad njo ne potrebuje posebnega hlajenja. Vision EQXX ima električni motor v zadku, je zelo kompakten, njegova moč, ki se prenaša na zadnji par koles, znaša 150 kW. Razvili so ga s pomočjo znanja s tekmovanj Formule 1 in Formule-E.
V kabini, kjer naj bi bilo dovolj prostora za štiri potnike, je razburjenja morda manj. Zdi se kot razvojno nadaljevanje že znanega, na primer zaslon po vsej širini armaturne plošče, ni pa presenetljiva navedba, da so za pripravo oblog na vratih in sedežih uporabili večinoma naravne oziroma reciklirane materiale. Da bi zmanjšali porabo energije, so zvočnike namestili bliže potnikom, in sicer v vzglavnike sedežev, iz katerih potnik ne posluša le glasbe, temveč sliši tudi morebitna zvočna opozorila.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji