Tehnično zapleten hibridni pogon

CR-V hibrid se skoraj ne razlikuje od bencinskega CR-V, a pod pločevino je vse drugače. In Honda ne bi bila to, kar je, če se tudi samopolnilnega hibrid­nega pogona ne bi lotila po svoje.



Pri hibridnem CR-V se samodejno, glede na vozne razmere in zahteve voznika, in nenehno, dobesedno vsakih nekaj sekund, prepletajo zgolj električni pogon, ki črpa energijo izključno iz litij-ionske baterije, hibridni pogon, v katerem sodelujejo dva elektromotorja (pogonski in generatorski) in 2,0-litrski bencinski štirivaljnik; njegova največja moč je 107 kW/145 KM, moč elektromotorja pa 65 kW, ter pogon zgolj z bencinskim motorjem, kar pride v poštev pri ostrem pospeševanju in veliki hitrosti.



Ob tem regenerativno zaviranje pretvori zavorno energijo v električno, ki se shranjuje v bateriji; če se mu zahoče, pa o zajetnosti rekuperacije odloča voznik z obvolanskima ročicama. Voznik ročno vključi tudi zgolj električni pogon (EV) za počasno vožnjo po mestu, do hitrosti 40 km/h, je pa trajanje te vožnje odvisno od napolnjenosti akumulatorja; ko se sprazni, se samodejno vključi celoten zgoraj opisani samopolnilni hibridni pogonski sklop. Med običajno in hitrejšo vožnjo pa, kot rečeno, vse poteka samodejno.



Seveda nas kot kupce in voznike bolj kot vsa ta hibridna čarovnija zanima, kako se tak hibridni CR-V pelje in znajde v običajnem prometu. Predvsem deluje umirjeno, k čemur ob zmerni vožnji brez ostrega pospeševanja ob pogonskem sklopu pripomore tudi odlično podvozje in čvrsto-mehko vzmetenje, ki se dobro poda značaju tak­šnega mestnega terenca. Se pa ta hvala nekoliko spridi ob ostrejšem pospeševanju. Takrat ima voznik občutek, da vozilo preveč priganja in ga sili v območje neudobja. V res­nici pa mu ne dela nič takšnega, le hibridni pogonski sklop nikoli ne bo brnel kot šestvaljnik. Občutek pretiranega priganjanja je značilen predvsem za običajni, se pravi varčni vozni režim, ki sicer odlično deluje pri zmerni vožnji in tudi v počasnih kolonah. Zato tovarna v navodilih priporoča, da za odločnejše pospeševanje in tudi na daljših klancih voznik vključi športni vozni režim. Izboljšava v smislu agilnosti in živahnosti je takojšnja: avto postane lahkotnejši in veliko lažje vleče dobre 1,7 tone mase. Je pa takrat razumljivo večja poraba goriva. Med mojimi testnimi kilometri, ki so v 80 odstotkih potekali v eko voznem režimu, se je gibala okrog 6,8 l/100 km.



Sicer v 4,6 metra dolgem vozilu nikjer ne manjka prostora, prav poudarim pa lahko prostornost na zadnjih sedežih. Ker je testni primerek tudi na vrhu po opremljenosti, z usnjem na sedežih in kopico infozabavnih in varnostnih dodatkov vred, mu nimam kaj očitati. Nedvomno gre za vsestransko kakovostno izdelano hondo, ki bo razveseljevala eko-tehniške sladokusce.