S podatki iz aplikacije so pripravili zemljevid

Aplikacija drajv je že dokaj dolgoletna rešitev Zavarovalnice Triglav, ki voznika spodbuja k pravilni, varni vožnji. Uporablja jo približno 100 tisoč voznikov. Obsega množico podatkov in na podlagi teh so zdaj pripravili vsem dostopen zemljevid, na katerem lahko vidimo, kje se vozi prehitro.

Aplikacija s tipali zaznava hitrost, premikanje telefona, tudi hitre spremembe, na primer pospeševanje ali zaviranje. Nato uporabnik dobi skupno oceno, in če je visoka, da zavarovalnica zavarovancu v zameno za te podatke nižjo zavarovalno premijo. Kot pravi Boštjan Kop, vodja njenega razvoja v Zavarovalnici Triglav, so doslej uporabniki z aplikacijo, ki deluje od leta 2015, prevozili milijardo in pol kilometrov. Dostopna je sicer vsakomur, uporablja pa jo 15 odstotkov zavarovancev Triglava, ti so 20 odstotkov manj tvegani od tistih, ki je ne. Z njo vozijo po vsem svetu, večinoma seveda v Sloveniji in neposredni soseščini. V Sloveniji ni cestnega odseka, kjer se drajv ne bi uporabljal.

Aplikacija je v tem času zabeležila tudi veliko prekrškov, kot pravi Kop, so iz tega pripravili zemljevid, ki je dostopen na njihovi spletni strani. Tako lahko na primer na širšem območju Ljubljane vidimo, kje se pogosteje vozi prehitro, predvsem so to razcepi na obroču obvoznice. Daleč največ hitrostnih kršitev so zaznali na razcepu Malence, tu je bilo tudi največ prometnih nesreč, kar je za ustrezne ustanove lahko zanimivo za preučevanje.

Največkrat je bila dovoljena hitrost presežena na razcepih ljubljanske obvoznice. Foto zajem zaslona

Izsek iz Kranja pokaže, da se pogosto prehitro vozi na območju šol in vrtcev, kar vzbuja skrb. Podobno je ob enem od vrtcev v Novem mestu. Tudi na Turjaku je bilo ogromno prekoračitev hitrosti, in to prav tako v neposredni bližini šole in vrtca, kar je tudi lahko vhodni podatek za strokovnjake o prometni varnosti in odločevalce na državni ravni. Pobudo za rešitev je pozdravil tudi župan Velikih Lašč Matjaž Hočevar, saj pravi, da se občani s pritožbami obračajo na občino, cesta pa je državna.

Kot je dejal Boštjan Kop, bodo v nadaljevanju razvoja aplikacije previdni, tekme z google maps ne načrtujejo. Aplikacije ne želijo zasititi, saj hočejo, da je preprosta za uporabo. Morda bodo dali napotke za odseke, ki so rdeče točke. Podatke bodo ažurirali in se še bolj povezali z že obstoječimi partnerji v smeri varnosti v prometu.

V kasnejši razpravi je sodeloval tudi dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog, ki je dejal, da ljudje zelo radi dobimo podatke, ki nam lajšajo življenje, manj pripravljeni pa smo jih dati skupnosti. Mislimo, da smo zelo svobodni, a podatki s pričujočega zemljevida kažejo, da smo sužnji neke rutine. Če si hočemo lajšati življenje, se moramo odpovedati delu svobode in posredovati podatke skupnosti. Če bi hoteli aplikacijo širiti, bi morali torej nekako sporočiti, da nam ta koristi, da bomo bolj zanesljivo in varno prišli s točke A na točko B.

Kot je povedal Marko Grobelnik, raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan, bi bilo mogoče s temi podatki in metodami umetne inteligence narediti veliko stvari. To se da povezati z vremenom, dogodki, drugimi družbenimi pojavi, nato lahko dobimo še bolj celovito sliko, kaj se v državi v prometu dogaja.