Žiguli je ime hribovja v bližini mesta Toljati. Po njem je dobila ime prva lada, Toljati pa je dobil ime po Palmiru Togliattiju, nekdanjem šefu italijanskih komunistov – v zahvalo, ker so si lahko Rusi pomagali s Fiatovim znanjem o avtomobilih. Toljati je bil prej Stavropol na Volgi, kakih 900 kilometrov jugovzhodno od Moskve leži, tam so nekoč postavili »avtograd«, da bo povsem posvečen avtomobilom. Avgusta 1970, torej pred dobrimi petdesetimi leti, so začeli prodajati tisti prvi legendarni model, ki je nato živel več kot štiri desetletja.
Zgodba o legendarni ruski avtomobilski tovarni in njenem prvem avtomobilu se je začela že nekaj prej, sredi šestdesetih let. Menda sovjetskemu partijskemu voditelju Nikiti Hruščovu z gospodarstvom ni šlo prav dobro, tudi zaradi tega da se je moral umakniti Leonidu Brežnjevu. Po menjavi je šlo še vedno za plansko gospodarstvo in ciljne petletke, a so vodilni komunisti prvič razmišljali, da bodo delavci morda bolj produktivni, če bodo lahko sem in tja kupili kako malce večjo potrošno dobrino. No, do gramofona ali kosa pohištva se je že nekako prišlo, ampak do avtomobila? Rusi so si jih želeli, a jih ni bilo.
K nastanku Lade je menda precej pripomogel tudi nekdanji sovjetski partijski voditelj Leonid Brežnjev. Foto Gleb Garanich/Reuters
Fiat za prijateljsko osnovo
Partija je začela iskati zunanjega partnerja, ki bi ji pomagal vzpostaviti množično proizvodnjo. Ta jim je le moral biti kolikor toliko prijateljski in to je bila takrat Italija, kjer so imeli po drugi vojni italijanski komunisti, ki jih je že mnogo prej ustanovil prav Palmiro Togliatti, pomembno politično vlogo. Togliatti je sicer umrl zaradi možganske krvavitve, ko je bil leta 1964 na obisku na Jalti menda prav v podporo Brežnjevu … Izbrali so torej Fiat, čeprav naj bi po pisanju spletne strani oldmotors.net domači inštitut za motorje s tem ne bil najbolj zadovoljen, preizkušali so namreč tudi modele iz Forda, Peugeota, Škode …
Osnova za ruski množični avto je postal model fiat 124, klasična limuzina, ki so ji za ruske potrebe ojačali karoserijo in podvozje, malce so povečali dvignjenost od tal, menda so čisto sami pripravili tudi 1,2-litrski bencinski motor. Model je bil najprej poimenovan žiguli (tovarniška oznaka je bila VAZ-2101), potem pa je predvsem zaradi izvoznih namenov dobil ime lada oziroma je bila to potem kar znamka.
Takole so še leta 2009 v Avtovazu sestavljali lado classic, v prodaji je bila do leta 2012. Foto Denis Sinjakov/Reuters
Doma je bil zelo priljubljen in seveda se je nanj veliko čakalo. Najprej je bil načrt, da bo letna proizvodnja v tovarni Avtovaz, ki je okrajšava za Volški avtomobilski zavod, okoli 200 tisoč, pa je npr. leta 1975 dosegla 750 tisoč, kdaj kasneje še kaj več. Imeli so ga povsod, z njim so dirkali, to je bil reševalni ali policijski avto. Prvi resnejši izvoz prve lade je bil prav v nekdanjo Jugoslavijo, pa v Belgijo, Nizozemsko in Finsko. Potem še drugam, tudi v Nemčiji in Franciji so imele lade kasneje svoje kupce. Okvare niso bile tako redke, a jih je bilo popravljati dokaj enostavno.
Ladin legendarni model je pripraven za vse namene, tudi za policijski avto na Kubi. Foto Desmond Boylan/Reuters
Dediščina in prihodnost
Avtomobil so z leti posodabljali, a je navzven ostajal bolj ali manj podoben. V začetku novega tisočletja so ga doma razglasili za ruski avtomobil stoletja. Zadnja izvedba je nosila oznako VAZ-2107, rekli so ji tudi lada classic ali sedmorka (sedmica). Cena je bila prevedeno okoli štiri tisoč evrov, nazadnje pa se je dobro prodajal v letih 2010–2011, ko je Rusija s subvencijami spodbujala zamenjavo starih avtomobilov. Potem ne več, v bistvu je glede na starost zasnove zanimanje logično usihalo, leto kasneje je šel model, ki so ga na koncu izdelovali v drugi Avtovazovi tovarni v Iževsku, v pokoj. Vsega skupaj so različnih verzij po našem približnem seštevanju izdelali skoraj 12 milijonov.
Lada in letošnje poletno praznovanje 50. obletnice v Estoniji Foto Janis Laizans/Reuters
Še danes jih je po državah nekdanje Sovjetske zveze na cestah več sto tisoč, nekaj primerkov tudi pri nas, izvozne oznake so bile lada 1200, 1300, 1500.Sicer se v Sloveniji vozi še skupaj dobrih 400 lad, največ je pri nas nadvse priljubljenega terenskega modela lada niva, nekaj pa v osemdesetih letih pogoste kombilimuzine samara.
Eden pri nas najbolj priljubljenih modelov Lade je bila niva, ki se zdaj prodaja pod imenom lada 4x4. Foto Lada
Tisto, kar smo poznali pod imenom niva (tukaj se je prodajala tudi tržna opremska izvedba triglav), se v Rusiji imenuje 4x4, eden od prodajalcev to ponuja tudi pri nas. V Rusiji so medtem pripravili nov model s tem imenom.
Sicer pa Lada v Sloveniji tako kot nikjer drugje v zahodnejšem delu Evrope uradno ni več prisotna. Odkar so pod okriljem Renaulta (po padcu nekdanjega sistema jim ni več šlo in so iskali novega lastnika), imajo tod pač nizkocenovno dacio, z lado pa so osredotočeni na Rusijo. To je še naprej ogromen trg, na katerem sicer nimajo tako izjemnega deleža kot v nekdanjih časih, a še vedno pomembnih 20 odstotkov. Prisotni so seveda še v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze in njenih srednjeazijskih sosedah.
Lade novega časa (X-ray, vesta …) lahko od tod vidimo predvsem na slikah, so lepega videza, celo bi kdo kakšno imel … Raje kot včasih, ko pogosto ni bilo za kaj več.
Orjaški tovarniški kompleks podjetja Avtovaz v mestu Toljati ob Volgi približno 900 kilometrov jugovzhodno od Moskve Foto Gašper Boncelj
Komentarji