Neomejen dostop | že od 9,99€
Alfa Romeo je znamka za nostalgične romantike, a marsikdo nove alfe samo hvali, kupi pa ne. Morda bo drugače z modelom junior, vendar velik preboj težko pričakujemo, še posebno v povsem električni različici.
Veliko se govori, da je to prvi povsem električni model Alfe Romeo, toda v bistvu bo največ kupcev našel v hibridni različici. Tudi na slovenski predstavitvi so nam pokazali oba, nekaj kilometrov pa smo prevozili samo s hibridnim.
Avtomobil poganja 1,2-litrski bencinski trivaljnik, ima 136 konjskih moči (100 kW), deluje pa v povezavi blagega hibridnega pogona in šeststopenjskega samodejnega menjalnika z dvema sklopkama. Trenutno ima pogon na dve kolesi, v prihodnje naj bi dobil še štirikolesnega. Električni sklop sestavljata 48-voltna litij-ionska baterija in 21-kilovatni elektromotor. Potovalni računalnik nam ni kazal ravno majhne porabe, bila je celo blizu devet litrov, a je res, da ga je pred nami vozilo že nekaj drugih novinarjev, ki so vsi po vrsti iskali pregovorno dobre vozne občutke v Alfinih avtomobilih, zato niso imeli ravno lahke noge.
In če kaj, so glavna odlika juniorja vozne lastnosti. Podvozje, krmiljenje in občutek na cesti, vse je brezhibno, sploh ko počasi dojameš, kaj vse dopušča ta avtomobil.
Kar zadeva uporabnost, je priročen prtljažnik s 400 litri prostornine. V potovalni kabini je obilo prostora za voznika in sovoznika, bistveno bolj tesno pa je v drugi vrsti, saj se lahko tja zgnetejo samo otroci. Avtomobil je dolg 4,17, širok 1,78 in visok 1,52 metra.
Občutek v notranjosti je odvisen od paketa opreme. V osnovnih različicah je kar nekaj trde plastike, tudi oblika menjalnika je takšna, kot jo že nekaj let poznamo pri Peugeotovih modelih, pri boljših paketih opreme pa je marsikaj drugače, sploh pri opremi veloce, ki je rezervirana za najmočnejšo električno različico. V tej izvedbi je cel kup oblikovnih prijemov, ki nagovarjajo največje Alfine navijače. In roko na srce, resnično so videti dobro, denimo drugačna prednja maska in sedeži.
Električni model ima baterijo s 54 kilovati in dve izvedenki motorja, šibkejšo s 156 in močnejšo z 280 konjskimi močmi (115 oziroma 206 kW). Prva naj bi imela 410 kilometrov dosega v idealnih razmerah, v realnosti verjetno nekaj čez 300. Za močnejšo različico podatka o dosegu ni, a najbrž ne lažemo, če zapišemo, da bo okoli 250 kilometrov. Največja moč polnjenja je sicer 100 kilovatov, s čimer se baterija od 10 do 80 odstotkov napolni v manj kot pol ure.
Pri cenah lahko pohvalimo, da sta si hibridna in električna različica (z všteto subvencijo) precej blizu. Hibridni pogon namreč stane najmanj 27.490 evrov, električni (brez subvencije) pa 34.490. Bistveno dražja je najmočnejša električna različica veloce, stane najmanj 45.790 evrov. Toda kaj prida električnih izvedenk na slovenskih cestah ne bo. Uvoznik pričakuje prodajo skupno 70 juniorjev, od tega naj bi bila le desetina električnih.
Alfa Romeo je italijanski ponos. A to bolj velja s pogledom v zgodovino. Danes je to prestižna znamka skupine Stellantis, ki je daleč od »prestižnega« uspeha. Prodajo naj bi dvignili z modelom junior, pa kasneje z novim stelviom, omenjali so tudi prenovljeno giulio.
Še so v spominu osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bila Alfa Romeo pravi tekmec BMW. Oboji so takrat prodajali po 200 tisoč avtomobilov na leto. BMW je šel do danes le navzgor, njegov letni »doseg« je dva milijona kupcev, Alfa pa navzdol: podatkov iz Stellantisa nimamo, pomagamo si lahko z oceno spletne strani Italpassion in po tej je Alfa Romeo lani po svetu prodala nekaj več kot 60 tisoč avtomobilov, še manj kot leto prej (70 tisoč). To je toliko, kolikor BMW na leto proda kakega zelo nišnega modela. Stellantis ima pravzaprav celo množico znamk (poleg Alfe še Lancio in DS, tudi veliko dražji Maserati), ki se gredo avtomobilski prestiž, pa jim uspe nagovoriti le malo kupcev.
O Alfi Romeu se je v zadnjih desetletjih že večkrat govorilo, da bi jo kdo rad kupil, še se spominjamo tovrstnih namigov nekdanjega šefa Volkswagna Ferdinanda Piëcha. To so bili časi, ko je takratni šef Audija Franz-Josef Paefgen dejal, da mu je težko, ko zjutraj vstane in na sosedovem parkirišču vidi najlepšega karavana alfo romeo 156 SW. Ampak časov tiste fascinacije že dolgo ni več, občasno so izdelali kak supermodel kot omejeno serijo.
Zadnji veliki poskus je bila alfa giulia, zelo hvaljena tako in drugače, alfistov, ki bi jo potem res kupili, pa je bilo premalo. Kaj dosti jim ni v zadnjih dveh letih pomagal niti manjši SUV alfa romeo tonale, sicer čeden avtomobil, toda v voznem smislu s preveč stvarmi, že znanimi iz kakega peugeota.
Alfa Romeo je lani v Sloveniji prodala sto avtomobilov, nekaj več kot leto prej. Z juniorjem naj bi se številka nekoliko dvignila. Nov začetek je tudi glede imena: model se je najprej imenoval alfa romeo milano, a je italijanska vlada, ki je bila v stalnih sporih z donedavnim šefom Stellantisa Carlosom Tavaresom, zahtevala, da ime spremenijo, ker modela ne izdelujejo v Italiji, ampak na Poljskem. Torej junior iz tovarne v Tychem. Gašper Boncelj
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji