Proti zvezdam

Duster je najbolj izpostavljen model romunsko francoske Dacie in lansko leto je doživel manjšo prenovo, tako zunaj kot znotraj. Po tehnični plati pa je dobil zvezdico, pod motornim pokrovom zdaj lahko brni izvrsten tehnični draguljček, plod sodelovanja skupine Renault in Mercedes. Rezultat je več kot dober.

Pri zunanjosti gre za nadaljevanje in nadgradnjo zelo všečnega oblikovanja, ki v zadnjih generacijah krasi vse modele Dacie. Zelo suvereno nastopa kjerkoli se že pojavi, tako v mestnih središčih, obali, hribovju. Sodeč po odzivih na spletu, je ljudem blizu to, da radi kupijo vozilo, ki ob menjavi generacije ne deluje več predpotopno in brez povezave med modeli, če želite, gre za golfovo zgodbo. Sploh na vzhodu EU se ta koncept dobro prodaja, saj tako vozilo ohranja vrednost in privlačnost. Duster je popoln primer tega.

Urejena armaturna plošča prinaša osnovno digitalizacijo. Foto Gregor Pucelj

Tako so linije žarometov nove, oblikovane po črki Y, ki je nekako hišna značilnost Dacie. Vse luči svetijo v led tehniki, razen dolgih, ki še vztrajajo pri halogenskih. Take posebnosti pri varčevanju pa očitno ne ganejo kupcev, ki morajo pri tem modelu spregledati še malce bolj klasično in ne najbolj natančno sestavljeno armaturno ploščo. Je sicer praktična, tudi plastika je boljše kakovosti. Zaslon multimedijske naprave je dober, odziven, ravno dovolj informativen. Premore tudi brezžično povezavo z sistemoma android auto in apple carplay, ki pa ni delovala najbolje, občasne prekinitve brez ugotovljivega vzroka so bile bile stalnica.

Sedeži so udobni, sploh za daljšo vožnjo. So širšega formata, za večje osebe dobri, za ostale nekoliko preširoki in s tem premalo objamejo zgornji del voznika. Voznikovo delovno okolje je sicer brez pripomb, stikala so na pravih mestih, logično razporejena, takoj se vzpostavi domače vzdušje. Tu je digitalizacija prišla v manjšem obsegu in veliko voznikov bo cenilo možnost dostopanja do skoraj vseh parametrov in nastavitev vozila preko kvalitetnih gumbov in stikal. 

Prenovljeni duster ima še naprej izrazit zadnji del z novim svetlobnim podpisom luči v obliki črke Y. Foto Gregor Pucelj

Na zadnji klopi je vse urejeno in namenjeno udobnemu prevozu dveh odraslih, tudi treh, če se malce potrudijo. Prostora za noge in glavo je dovolj. Prtljažnik je pravilne oblike, zato uporaben in kar velik (478 litrov) za ta razred.

K dobremu počutju v avtu nedvomno pripomore zvezda iz naslova, motor. Je močan (110 kW/150KM), odziven, prožen, navora  je vedno dovolj (250 Nm) in z lahkoto streže vsem tekom tega dusterja. Ima toliko moči in agilnosti, da je lahko kos mnogo bolj znanim in renomiranim tekmecem v segmentu. .

Motor ima dobrega partnerja v 6-stopenjskemu samodejnemu menjalniku z dvema sklopkama. Deluje resnično dobro in je vozniku v užitek. Poraba se je gibala nekaj nad 7 litri na 100 km, kar se mi je zdela normalno ob dinamični vožnji in ob tako močnem motorju. Zavore so delovale dobro, mogoče se ob pretiravanju in prehitri vožnji čuti, da je avto težji in da imajo veliko več dela kot v drugih, manj močnih motornih različicah. Na podvozje nisem imel pripomb, je pravo za naše slabe ceste. Razveselil me je tudi podatek, da dusterja lahko obremenimo s skoraj 550 kg teže.

Sprednja sedeža sta udobna, a malce preširoka. Foto Gregor Pucelj

Potrebno varnostno opremo duster ima, ni pa dodatnih pomočnikov v obliki radarjev in drugih tipal, ki voznika malce bolj sprostijo. Ampak, to je tu razumljivo.

Duster je dobro vozilo, v testni opciji celo zelo dobro. Kompaktnih mer, všečno oblikovan in uporabno narejen križanec, minimalno digitaliziran, dobro opremljen, z odličnim motorjem in menjalnikom. Za popolnost mu je manjkal štirikolesni pogon in pa kak  tehnično varnostni bombonček. Seveda, vse to se je poznalo na ceni. Dobrih 22 tisoč evrov je ravno na zgornji meji zmernosti za znamko, ki ji zvezde kažejo kar dobro.