Porsche Panamera – utelešenje športne elegance in vozniške popolnosti

Doživeta vožnja mora biti prežeta s posebnimi občutki. Bit vsakega Porscheja je popolnost vozniških doživetij, vsak dan znova. Da, ta niso nujno povezana le z osupljivostjo doživljanja pospeškov, pojemkov in G-sil oziroma adrenalina zaradi nenehnega kljubovanja fiziki in stotinkam.

Porsche Panamera je utelešenje športne elegance, potovanja z užitkom in družinskega doživetja vozniške popolnosti. Preberite oziroma oglejte si videozgodbo o čarobnem dnevu. V njem vrhunski glasbenik odstira Porschejev novi svet in s skrbno izbranimi skladbami plemeniti vrhunski zvok ter voznika osupne s Porschejevim glasbenim orkestrom. Drznite si speljati v novo dimenzijo s Porschejevo simfonijo izbranih vozniških skladb v izvedbi izjemnega orkestra Burmester najhitrejše koncertne dvorane na svetu.

Čaroben dan

Tisti dan je bil čaroben. Sredi najlepšega asfaltnega ovinka AMZS Centra varne vožnje na Vranskem se je v nežnem jesenskem soncu lesketala silhueta tehnične perfekcije, Porsche Panamere. To ni samo eden od mnogih dobrih športnih avtomobilov te znamke, to je Porschejev kult v svoji najudobnejši, najbolj prefinjeni in hkrati najbolj prepoznavno prvinski vozniški izkušnji. To je avto za poznavalce, za tiste, ki razumejo, da je izziv napredek. Za tiste, ki v cilju vidijo pot, in za tiste, ki ne vozijo, ampak za volanom uživajo. To ni le avto, to je res najhitrejša koncertna dvorana na svetu, v kateri domuje vrhunski orkester – Burmester.

Vsak orkester pa resnično oživi takrat, ko mu obrate, akorde ali tone narekuje pravi maestro. To je bil on: tankočutni glasbeni perfekcionist, legendarni basist in racionalni rockovski consigliere Nikola Sekulović, ki trdi, da se zvok začne graditi iz popolne tišine. Do tistega dne, čeprav je za njim več kot dva tisoč koncertnih nastopov, Nikola še nikoli ni uglasbil ali zaigral ovinkov. Bil pa je trdno odločen, da bo avto, ki zna zapeti eno najlepših arij hitrosti, naučil koncertnih veščin. Da, nastopati v ritmu, ki ovinke spreminja v refren uspešnic. Začeli smo v tišini električnega jadranja, ki je počasi napovedovalo veličasten trenutek, ko se je konica merilnika vrtljajev približala rdečemu polju.



Dame in gospodje, vozniki in voznice ter vsi ljubitelji Porscheja, tisti dan se je zgodilo nekaj zares dragocenega na najbolj iskren način. Prvič sem kot voznik doživel Porschejev vozniško-glasbeni festival, prvič so motorni kilovati postali vati moči zvoka in prvič sem se iz popolne tišine – preko rezkega tenorja stroja – po idealni liniji pripeljal do novih občutkov. Prvič sem vozil na krilih orkestra. Od tu dalje so božanski Porschejevi zvoki in ritmi ovinkov postali glasba.
 
Rockovski maestro Nikola, Panamera in izjemni Burmestrov orkester so ustvarili nekaj, kar morate za volanom Porscheja videti, slišati in vsaj enkrat doživeti na svoji najljubši cesti. Tisti dan je nastala vozniška simfonija: osemdeset skladb, ki vožnji najhitrejše limuzine na svetu dajejo ritem, sluhu užitek in srcu obrate. To, kar zna Porsche zaigrati na bate, zavore, lopute izpuha …, zna Nikola ujeti na strunah basa. Zato je bil dan, ko sta se spoznali in uglasili moč tehnologije ter moč glasbe, tako čaroben.

​

Osupljivo odkritje
 
To, kar boste prebrali v naslednjih vrsticah, je strogo osebno, a do konca iskreno doživetje nečesa novega, osupljivo nepričakovanega in še neodkritega. Sem vozniški hedonist in v Porschejih sem doživel nekaj najbolj prvinskih občutkov, ki sem jih za vedno shranil v življenjski sef svojih spominov. Vedno sem bil mnenja, da so zvočniki v takem stroju le stvar neke navade, celo nujno zlo, ki jemlje in ne daje. Nisem glasbeni poznavalec, bi pa lahko ure in ure poslušal izbrane hite Porschejevih legendarnih strojev ter solaže dirkalnikov iste znamke. V misli prikličem spomin izpred štirih let. Težko vam denimo opišem trenutke, ko na dolgi ciljni ravnini dirkališča za formulo ena v Porscheju 911 GT3 legendarni atmosferski “flat” oziroma bokser šestvaljnik priženeš do magične meje devet tisoč vrtljajev. Takrat imaš občutek, da ti avto bere misli, te spodbuja biti boljši, hitrejši, natančnejši in pogumnejši.
 
Fizikalne formule se spreminjajo v občutke, hitrost postane postane ojačevalec zavedanja, da je na meji treba zaupati sebi in Porscheju, ki bije bitko za vsak centimeter asfalta. Lica pordijo, dlani se orosijo, prist pod rokavicami krčevito stiskajo volan, a občutek imaš, da preko izjemne mehanike dobesedno gladiš cesto. To je pač Porsche. Stroj, ki asfalt spreminja v ep in vrtinec nevarnosti v idealno linijo življenjske izkušnje. V tistem trenutku je dojemanje popolnega užitka povezano z asfaltom, gumami in Porschejevo tehnično perfekcijo. Občutek imaš, kot da se zapeljal v center eksplozije in nazaj prišel drug človek - preudaren, samozavesten in dosleden. Prisežem, tega zvoka, vonja, okusa in občutkov ne pozabiš nikoli. Res, verjemite, brez pretiravanja, ko slišiš enega najbolj prvinskih atmosferskih motorjev našega časa s celim telesom, v ozadju pa namesto bobnov svoje srce, se zgodi ep. Tega ne pozabiš nikoli. Zvok je božanski, kovinski rock hitrosti v najbolj izpiljenih mehanskih akordih. Kot bi preko napetih strun najboljše, butične nemške kitare Warwick, namesto prstov basista drseli Porschejevi bati.



Zaradi teh občutkov nikoli nisem pomislil na glasbo, ki ni neposredno povezana s petjem Porschejevega stroja, kaj šele da bi jo pogrešal. Potem pa se je zgodil dan iz uvoda te zgodbe, ki me je popeljal v raziskovanje Porschejevega čutnega življenjskega sloga. Prišel sem do osupljivega odkritja. Nikola mi je pokazal nekaj, česar nisem mogel spregledati ali celo zanikati: Porschejevo tišino. To je tisti trenutek, ko zaslišiš neslišno eleganco vožnje v popolnem udobju gibanja. Takrat pride do izraza druga plat enega najboljših avtomobilov na svetu.

Ko v strunah zagledaš cesto in v glasbeniku Porscheja
 
Potem sem še na spletu odkril Nikolov mojstrski sprehod po strunah basa v uvodu k izštekani različici skladbe Čas. Opazoval, poslušal sem osupljivo preciznost mojstra, ki je s prsti vozil po strunah tako natančno, zavzeto in elegantno, kot da bi se v Porschejevih ovinkih v Le Mansu boril za vsak centimeter proge, za vsako stotinko, za zmago.
 
To, kar sem začutil, videl in slišal, je bilo razodetje: tisti trenutek sem v strunah zagledal cesto, v basu volan in v nizkih frekvencah slišal stroj. Nikola je pravzaprav Porsche med glasbeniki, da, tako dober je v tem, kar počne, vozi note in prestavlja akorde. Glasba in vožnja sta se mi v hipu zazdeli neločljivi. Potem pa še Nikolova modra misel tam sredi ovinka pred Panamero: »Avtomobilizem in glasba se v osnovi zedinita v strasti in točki strahu pred napako, ki pa ima, če primerjamo oder in cesto, na cesti lahko precej bolj katastrofalne posledice.
 
Zato je za vrhunski nastop na odru ali pa za vrhunske vozne užitke v takem avtomobilu potrebno uglaševanje. Ko se uglasiš s tem, kar zmore on in kar zmoreš na njem zaigrati ti, je z njim praktično nemogoče narediti napako.«

Nezavedno doživljanje podrobnosti …
 
… v vožnji in glasbi je prav tisto, kar sproži navdih in željo doživeti še več. Nikola je v svojem mojstrskem, racionalnem pristopu ob prvem stiku s Panamero zadel bistvo: »Mislim, da je to, kar ločuje vrhunski avtomobil od dobrega, pozornost do podrobnosti. Vsaka stvar v njem deluje tako, kot da je naravna, vozniku pisana na kožo.



Gre za taktilnost, kot pri dobrem inštrumentu. Vzpostavi se neki odnos. Strinjam se, da je vožnja v takem avtu bistveno več kot samo premik od točke A do B. V tako dovršenem avtomobilu, ki ga lahko voziš izjemno nadzorovano in v katerem se počutiš varno, tudi pri poslušanju glasbe med vožnjo lahko doživiš neko novo izkušnjo. Ta avto je čisto posebna zgodba tako pri nadzoru in doživljanju hitrosti kot tudi pri nadzoru in doživljanju zvoka oziroma možnostih prikrojevanja slednjega razpoloženju in cesti.
 
To je dragocena zadeva. Vozniška in glasbena zgodba v tem avtomobilu je nedvomno korak naprej po načelu, da nikoli ni dovolj dobro, lahko je še boljše. Različne želje, posluhe, tone in glasbene kose je pač treba kalibrirati ter imeti možnost, da jih upariš, saj tako doživiš najboljše.«

Življenjska modrost
 
Nikola mi je v svojem slogu, skozi prizmo male življenjske modrosti, kot zapriseženemu vozniku, ki v motorju, podvozju in zmogljivostih Porscheja ni videl smisla vrhunske zvočne podlage, odgovoril tudi na vprašanje, ali je žlahtne zvoke stroja res treba oplemenititi z vrhunskim zvokom iz kar enaindvajsetih zvočnikov glasbenega sistema Burmester in povrhu temu nameniti precej denarja ter žrtvovati kar kilovat in pol moči: »So stvari, ki jih potrebujemo in jih v življenju moramo narediti. Ampak pravi presežki se skrivajo točno tam, kjer nekaj ni nujno potrebno. Za to pa mora obstajati razlog.
 
Sam v življenju velikokrat naredim stvari, ki mi jih ne bi bilo treba. Iztegnem se čez mero nujnega, ne zaradi tega, da bi ob tem doživel neko lastno mega izkušnjo, ampak zato, ker te stvari na dolg rok pustijo pečat. Tam, kjer greš čez to, da nekaj ni potrebno, ker je že dovolj dobro, te potem lahko čakajo bistveno večja presenečenja. Zato se ne gre čuditi, da ob že tako ali tako osupljivem avtomobilu ljudje zaradi vrhunskega ozvočenja doživijo še nekaj več.«



Občutek ena na ena
 
Prišel pa je tudi trenutek, ko je rockovski consigliere v varnem okolju AMZS Centra varne vožnje na Vranskem stopil na drugo stran vozniške racionalnosti. Spoznati je moral tisto, kar onstran akustične superiornosti predstavlja najhitrejša koncertna dvorana na svetu.
 
Trenutek, ko je prebledel sivi asfalt, ko so žalostinko zapela kavčukova vlakna, ko so na tleh ostali notni zapisi stroja, je Nikola opisal tako, kot ga doživi voznik Porscheja: »Občutek je ena na ena. Bližje je nekim drugim življenjskim situacijam, za katere je bolje, da jih pred mikrofonom ne omenjam. V tako dovršenem avtomobilu se hitro nalezeš občutka, da se lahko izoliraš od preostalega prometnega orkestra in imaš cesto zase. Ta avtomobil je pisan na kožo ljudem, ki se dobro poznajo in ne popustijo takim iluzijam.« Da, Porsche je avto z izjemnim značajem.



Križanje sanj dveh tehniških vizionarjev
 
Porschejev kult se je začel z vizijo inženirskega genija, ki je na cesti iskal tisto, kar pravi Nikola – nekaj več. Ferdinand Porsche je leta 1949 iskal športni avto, o katerem je sanjal. Ni ga našel, zato ga je izdelal. Nastala je matična celica najboljšega športnega avtomobila na svetu. Porsche 356 je za vedno spremenil dojemanje vožnje in avtomobilsko pokrajino, revolucija kulta pa še traja.
 
Leta 1977 je inženir elektronike Dieter Burmester, po duši rocker, iskal boljši predojačevalnik. Ni ga našel, zato ga je izdelal. Predojačevalnik 777 je prebil zvočni zid in svet je preplavil zvok, v katerem je ljubezen do glasbe združena z neskončno domišljijo izjemnega tehničnega znanja.
 
Dva moža sta vsak v svojem času sledila perfekciji svojih sanj in naredila nekaj zares izjemnega. Zato danes vsak športni avto niti približno nima kultnosti Porscheja in le v najboljših avtomobilih lahko vozniki izkusijo nezamenljivo glasbeno doživetje Burmestrovega orkestra. To, kar je Porsche naredili iz vožnje, je Burmester naredil iz predvajanja glasbe. Trenutek, ko sta se vožnja in zvok v svoji najplemenitejši izvedbi srečala ravno v Porscheju, zato ni naključje.
 
Prefinjen posluh rockovskega maestra Nikole Sekulovića razkrije kakovost avtomobilske koncertne dvorane, v kateri so potniki dobesedno sredi orkestra, obkroženi s kar enaindvajsetimi zvočniki skupne moči 1455 vatov. Za lažjo predstavo: Burmestrovi tonski mojstri trdijo, da če bi tako akustično izkušnjo, kot jo ponuja kabina Panamere, želeli doživeti v dnevni sobi, bi morali moč zvočnikov povečati na deset ali celo dvajset tisoč vatov.



Nikola izpostavi nizke frekvence, s katerimi ima ozvočenje avtomobilov veliko težav: »Nizkih frekvenc ne boste slišali v glasnih oziroma zvočno slabo zatesnjenih avtomobilih, saj v njih prihaja do interferenc oziroma mrtvih točk. Bolj ko želiš z glasbo preglasiti vpliv vožnje, manj boš imel od glasbe. V Panameri tudi pri velikih hitrostih doživiš te nizke frekvence, ki te zajamejo in potisnejo v nov vrhunec. V tem avtu ima glasba tudi svojo moč.«

Popolnost
 
Kako popolno ozvočena je dvorana z le okoli štirimi kubičnimi metri prostornine, dovolj pove pojav, ki ga je v enem izmed intervjujev izpostavil mojster zvoka Dieter Burmester: Audio perfekcionist in tehnični vizionar je povedal, da mu je nemalo voznikov Porschejev razkrilo, da pogosto prav zaradi vrhunskega ozvočenja celo na domačem dvorišču, pred garažo obsedijo v avtu in uživajo v trenutkih glasbenega doživetja v spokojni tišini Porschejevega objema. Dieter Burmester pravi, da prav to, da nekdo šele, ko se skladba odvrti do konca izstopi iz avta, pove vse o kakovosti tistega kar so vgradili v Porsche. Intenzivnost doživetja glasbe je po njegovem mnenju tako močna, da v Porscheju glasbo menda dobesedno slišiš oziroma poslušaš s celim telesom. To sem tisti dan začutil tudi sam in občutek je res neverjeten.
 
Pri razvoju vrhunskega ozvočenja pa so bili celo pri Burmestru osupli nad doslednostjo perfekcije izdelave športnega avtomobila. Ne glede na obliko karoserije, število sedežev in moč motorja ter zasnovo pogona je vsak Porsche še vedno najprej pravi športni avto. Nič ni bilo prepuščeno naključju, tudi teža orkestra ne. V zaključni fazi razvoja so morali zvok izpiliti na gram natančno. Zato ima orkester kar 95-odstotni izkoristek in tehta vsega skupaj le 14,3 kilograma. Specifična moč glasbe je zato izjemna – le devet gramov za vat moči.
 
Porschejevo glasbeno potovanje je tistega čarobnega dne vožnjo postavilo na novo raven. Dovolite si uživati. Užijte tisto, kar je Porsche, in to ne glede na to, ali simfonija doni iz izpuha ali pa iz membran Burmestrovega orkestra.

Prisluhnite skladbam s seznamov, ki ju je za vožnjo s Porsche Panamero sestavil mojster baskitare Nikola Sekulović.

Playlista 1:

Playlista 2: