Odhod enega najbolje plačanih avtomobilskih šefov

V nedeljo je odstopil prvi mož velike ameriško-evropske avtomobilske skupine Stellantis, Carlos Tavares. Človek, ki je bil eden najmočnejših in tudi najbolje plačanih šefov v avtomobilski industriji, naj bi po poprejšnjih napovedih svojo kariero v podjetju končal leta 2026, takojšnji odhod pa po svoje kaže na resnost položaja v podjetju, ki je po prodaji avtomobilov četrto na svetu.

Po skopih navedbah naj bi šlo za nesoglasje med Tavaresom in drugimi člani uprave ter tudi delničarji. Podjetje ima letos precej manjši dobiček kot v preteklosti, njegova delnica je na borzi izgubila približno 45 odstotkov vrednosti.

Poudarjajo se predvsem težave v ameriškem delu skupine (znamke Jeep, Ram, Dodge, Chrysler), kjer naj bi imeli veliko neprodanih vozil. A tudi v Evropi stvari niso nič boljše. Po podatkih evropskega avtomobilskega panožnega združenja Acea se je v Evropi njihov tržni delež oktobra z 18 odstotkov znižal na 15, na letni ravni z 18 odstotkov na 17. Znano je, da ima Stellantis težave v Italiji, kjer je bil prav Tavares v stalnih besednih spopadih z vlado, saj njihove tovarne (Fiat) delujejo v precej manjšem obsegu, kot znašajo njihove zmogljivosti.

Velik in zapleten sistem

Podjetje je nastalo leta 2021, ko se je takratni PSA (Peugeot, Citroën in Opel) združil s Fiatom Chryslerjem. Zdaj je to imperij 14 znamk, v Evropi imajo poleg Fiata še Alfo Romeo, Lancio, Peugeot, Citroën, DS in Opel. Tovarne imajo na stari celini še v Franciji, Španiji, Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem, v Turčiji in Veliki Britaniji. Skupaj so lani po svetu prodali 6,5 milijona avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil. Zaposlujejo nekoliko manj kot 260.000 ljudi, za skupinami Toyota, Volkswagen, Hyundai-Kia so četrti največji na svetu.

Med krizo zaradi covida-19, ko je imel kateri od tekmecev (na primer Renault) velike težave, jim je šlo ob nenehnem zniževanju stroškov in zviševanju cen dobro, včasih celo zelo dobro. Še lani je njihova operativna marža znašala 13 odstotkov. Letos je po svoje zelo hitro in močno nastopila kriza. V analitični družbi Jato Dynamics so za agencijo Reuters dejali, da so vsaj v Evropi vzrok tudi visoke cene, na evropskem trgu naj bi znašale v povprečju okoli 40.000 evrov, pri kitajskem MG (Saic) 32.000, pri Renaultu okoli 29.000 evrov. Na večjo prodajo računajo s cenejšimi modeli, prvi je novi citroën C3, potem fiat grande panda, opel frontera in še kaj.

Carlos Tavares se je sicer ves čas veliko pojavljal v javnosti in s svojimi izjavami precej razburjal javnost. Enkrat je govoril o nevarnosti invazije kitajskih električnih avtomobilov, nato pa s Kitajci (Leapmotor) ustanovil mešano družbo za Evropo. Njegovi odnosi tako z dobavitelji kot s trgovci naj ne bi bili dobri; Automobilwoche je pred časom pisal, da bi v Nemčiji številni partnerji skupine iz sodelovanja raje izstopili.

Že pred časom je Stellantis izstopil iz evropskega panožnega združenja Acea, v zadnjem času je drugače kot direktorji pri tekmecih zatrjeval, da glede prihodnjih emisijskih standardov ne želi nobenih odlogov in da je prihodnost električna. Po drugi strani ima njegovo podjetje še vedno vse avtomobilske platforme pripravljene tako, da imajo enaki modeli ali električni, ali hibridni, ali termični pogon.

Šestinšestdesetletni Portugalec Tavares se je nekoč uveljavil pri Renaultu, kjer je bil desna roka takrat neomajnega šefa Carlosa Ghosna. V tistih letih je bil tudi na obisku v Revozu in bil v pogovoru za Delo zelo navdušen nad takrat novim Renaultovim štirikolesnikom twizyem, tovrstni model je pozneje ponovil tudi pri Citroenu in Fiatu. Ko je nekje izjavil, da bi bil v Renaultu rad glavni direktor, je bila njegova kariera pod Ghosnom končana; odšel je k PSA (Peugeot Citroën), ga kmalu začel voditi in pozneje tudi precej večji Stellantis. Lani je v različnih oblikah plačil skupaj zaslužil 36 milijonov evrov, pri čemer je bilo vsaj v francoski politiki slišati kritike.

Po njegovem nenadnem odhodu je začasno vodenje prevzel John Elkann, prvi človek finančnega imperija družine Agnelli, Exor, ki je sicer tudi s 15 odstotki največji lastnik v Stellantisu, za njim sledi družina Peugeot.