Od napihljivega flaminga do električnega kolesa

Splet je poln šaljivih posnetkov umetelnega nalaganja prtljage v in na prevozna sredstva, ki pa se običajno neslavno konča z razsuto prtljago. Dokler se to dogaja v zavetju domačega dvorišča, je morda še videti zabavno, ko pa na avtocesti zagledamo avtomobil, ki na strehi prevaža biljardno mizo, privezano zgolj s tankimi vrvicami, nas lahko postane strah. Slabo (in napačno) pritrjena prtljaga je zelo nevarna, enako velja, če je nepravilno pospravljena v notranjosti.

Ljudje smo si zelo različni tudi po količini dopustniške prtljage. Nekateri s seboj vzamejo komaj kaj, spet drugi tovorijo toliko stvari, da bi potrebovali polpriklopnik. Nenazadnje se je količina počitniških potrebščin spreminjala skozi čas. Če nam je nekoč zadoščal fičkov miniaturni prtljažni prostor, smo danes kaj hitro lahko v zadregi celo z največjim kombijem. Ali je v človekovi naravi, da s seboj vzame toliko prtljage, da z njo napolni prevozno sredstvo do zadnjega kotička, je vprašanje za antropologe, a praksa kaže, da je za sodobno družino lahko tudi kombi hitro premajhen.

Umetnost nalaganja prtljage

Nalaganje prtljage v prtljažni prostor je svojevrstna umetnost, ki je nikoli ne obvladamo do podrobnosti, saj je vsebina prtljage skoraj vsakič drugačna. Pozimi se ponavadi ubadamo z izzivom, kam pospraviti smuči in sanke, poleti pa, kam dati kolo in še jadralno desko povrhu. Vseeno velja nekaj pravil o varnem nalaganju prtljage, ki bi jih moral poznati vsak voznik.

Na prvem mestu je upoštevanje nosilnosti našega vozila, ki je omejena, tako s tehničnega kot pravnega vidika. Največjo nosilnost, ki je zapisana tudi v homologacijskem spričevalu, določi proizvajalec in pri njej jamči, da ne bo vplivala na vozne lastnosti. Preveč naloženo vozilo se bo drugače obnašalo v ovinkih, slabše zaviralo in porabilo več goriva. Tu je še pravna omejitev: z vozniškim izpitom B-kategorije smemo voziti le vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kilogramov.

Najprej težki kovčki, nato napihljiva blazina

Kako pravilno zložimo prtljago v prtljažni prostor? Najprej so na vrsti težji kosi, te damo na dno prtljažnika, takoj za zadnjo klop. Nato sledijo lažji kosi, ki jih zlagamo na težke. Zato je smiselno pred nalaganjem prtljago razvrstiti glede na težo. Strokovnjaki priporočajo, naj prtljaga ne sega čez višino zadnjih sedežev – to sicer lahko storimo pri večini tipov avtomobilov, z izjemo limuzin. Če že ne gre drugače, naj bodo na vrhu le najlažji predmeti, ki nimajo ostrih robov, saj v primeru trka potnikom lahko povzročijo hude poškodbe, na kar opozarjajo prometni strokovnjaki. Ti med drugim pravijo, da je v marsikateri prometni nesreči za poškodbe potnikov v vozilu kriv nezavarovan tovor.



Zavedati se moramo, da so sile ob trku naravnost ogromne. Tako na karoserijo avtomobila ob trku pri hitrosti le 50 km/h deluje pojemek, ki je 24-krat večji od sile težnosti, enak pojemek pa deluje tudi na vse predmete v vozilu. Tako na primer 20-kilogramski kos prtljage v prtljažniku ob trku pritisne na naslonjalo sedežev s silo skoraj 500 N oziroma z maso skoraj pol tone!

Ko zmanjka prostora

Kadar prtljažni prostor ne zadošča, je naslednja rešitev strešni prtljažnik ustrezne namembnosti. Poznamo tiste za smuči, za kolesa, klasične »košare« in strešne kovčke. Pri tem moramo upoštevati, da je nosilnost strehe omejena, običajno od 75 do 100 kilogramov, o čemer se podučimo v navodilih za uporabo vozila. Seveda je zelo pomembno, da prtljago na strešnem prtljažniku ustrezno pritrdimo in zavarujemo, najbolje z napenjalnimi pasovi. Slabo pritrjena prtljaga na strehi je namreč velika nevarnost tudi za druge udeležence v prometu.

Velja poudariti, da se naložen avtomobil na naše ukaze odziva drugače kot sicer, predvsem pri zaviranju ali nenadni spremembi smeri. Strokovnjaki za prometno varnost zato priporočajo, da prilagodimo hitrost in varnostno razdaljo ter si s tem zagotovimo dovolj časa in prostora za ustrezno ukrepanje. Prav tako ne pozabimo obtežitvi avtomobila prilagoditi tlaka v pnevmatikah.

Motoristi in prtljaga

Neprimerno večji izziv kot za avtomobiliste je počitniška prtljaga za motoriste. Na motociklu smo omejeni tako z razpoložljivim prostorom za prtljago – ponavadi so na voljo dva stranska in vrhnji kovček ter torba na posodi za gorivo – kot z nosilnostjo motocikla, o kateri se podučimo v navodilih za uporabo. Tam je razloženo tudi vse o tem, kako prilagoditi (zadnje) vzmetenje in tlak v pnevmatikah.


Superšportniki so pri dovoljeni obtežitvi bistveno manj radodarni kot na primer veliki potovalni motocikli, na katere brez težav naložite dobrih 200 kilogramov. A pozor, v to težo je všteta tudi teža voznika in sopotnika, torej lahko dejansko naložite le kakšnih 70 kilogramov, odvisno od krepkosti obeh. Pa tudi sami kovčki običajno dovoljujejo dobrih pet kilogramov največje obtežitve in omejitev hitrosti vožnje.

Najlažje s kovčki

Najboljša rešitev za prevoz prtljage so kovčki – pri stranskih bodite pozorni, da enakomerno porazdelite težo med levega in desnega. Podobno kot pri avtomobilu tudi pri motociklu težji kosi prtljage sodijo na dno kovčka – tako zmanjšamo njihov vpliv na težišče. Torbe, ki jih pritrdimo na posodo za gorivo, so praktične za spravljanje fotoaparata in dokumentov, torej tistega, kar moramo imeti pri roki. Izberimo takšno, da bo ustrezala našemu motorju, ne sme, denimo, ovirati premikov krmila.

Za konec še nasvet, da dnevne etape z motociklom prilagodite svojim zmožnostim in se držite vodila, da je manj več. Raje manj kilometrov in več kakovostnega uživanja v lepotah, ki jih ponuja narava okoli nas. In če se na daljšo pot z obteženim motorjem odpravljate prvič, priporočamo, da nekaj dni pred odhodom na znanem terenu preizkusite obnašanje polno obteženega motorja – tako boste bolje pripravljeni na morebitna neljuba presenečenja na poti.