Novi obraz in konkretni prodajni cilji

O prenovljenem cliu smo že pred časom dobili prve občutke, zdaj pa je pripeljal na slovenski trg in vsaj z nekaterimi pogoni nadaljuje tudi proizvodno pot v Revozu. Vendar so proizvodne količine v Renaultovi novomeški tovarni neprimerljivo manjše kot pred leti.

V Sloveniji je bilo doslej prodanih 138 tisoč renaultov cliev, je tudi najpogostejši avtomobil v slovenskem voznem parku. Po svetu so jih našteli skoraj 16 milijonov, je najuspešnejši model francoske znamke sploh. Dvakrat je bil evropski, enkrat slovenski avto leta. Letos je prenovljen, pravijo mu clio 5 faza 2. Osvežili so ga zlasti na zunaj, in še to najbolj v sprednjem delu, po merah ostaja nespremenjen. V sprednjem delu so ga hoteli predvsem izostriti, da bi bil videti bolj športno, novi so odbijač, znak znamke, dnevne luči. Zadaj je bolj podoben tistemu, kar smo poznali doslej, le luči delujejo svetlejše.

V notranjosti posebnih sprememb ni, seveda niso pozabili dodati, da prinaša vzdržljivejše in prijetnejše materiale, tudi pridobljene okolju bolj prijazno. Sicer pa je armaturna plošča po zasnovi delovanja takšna, kot smo jo poznali, dodana je le kakšna nova funkcija, kot je brezžično zrcaljenje pametnega telefona, že v vstopni opremi so digitalni merilniki, ni več analognih.

Tehnika je nespremenjena, pri čemer dodajmo, da vsaj cene niso višje. Največ zanimanja naj bi bilo vsaj med fizičnimi kupci kot doslej za turbo bencinsko izvedbo, ki velja od 17 tisoč evrov naprej; najcenejši je sicer clio, ki ima manj zmogljiv atmosferski bencinski agregat – 16 tisočakov. Še naprej je na prodaj tudi z dizelskim agregatom, kar je redkost na trgu, pravijo, da podjetja povprašujejo predvsem po tovrstnem pogonu, ki stane od 19 tisoč evrov naprej.

Samopolnilno hibridno izvedbo, ki je nekakšen tehnični vrh modela, sestavljata 1,6-litrski bencinec in električni pogon. Še naprej ni prav poceni, vsaj 25 tisoč evrov velja clio s tem pogonom, imel naj bi pet, kvečjemu deset odstotkov kupcev. Pri hibridu je na voljo tudi nov opremski paket esprit alpine, ki ga poznamo že iz australa, ima posebne oznake, šive in materiale, tudi svojevrstna 17-palčna platišča. Precej cenejša je različica na plin, z dosegom do 1000 kilometrov, takšnega clia je mogoče dobiti po ceni od 17 tisočakov naprej. Ne bo pa v cliu povsem električnega pogona, saj ima Renault za manjše električne avtomobile v pripravi posebno platformo, na kateri bo kot prvi čez dve leti pripravljen električni renault 5.

Skupni tržni cilji so veliki, prvič po dolgem času tukajšnji prodajalci govorijo o konkretnih številkah, v polnem letu bi radi prodali 1300 avtomobilov, kar pa je odvisno tudi od ekonomskega okolja. Kot pravi direktor Grand Automotive Adriatica, Petar Nevistić, se »mora« prenovljeni clio vrniti na vrh prodaje na slovenskem trgu.

Clio bo tudi po prenovi nastajal (tudi) v Revozu. Po besedah Jožeta Beleta, direktorja Revoza, so se s tem projektom začeli ukvarjati letos, prvi predserijski avto so izdelali februarja, prvega serijskega bodo novembra. Letos nameravajo izdelati 60 tisoč avtomobilov (clio po količini predstavlja polovico Revozove proizvodnje, drugo polovico manjši twingo, ki ga pripravljajo tako v bencinski kot v električni izvedbi), lani so jih 69 tisoč, leta 2021 91 tisoč, kar je vse daleč od časov, ko so izdelali tudi več kot 200 tisoč avtomobilov. Zdaj obratujejo le v eni izmeni in s precej manj zaposlenimi, kot pravi Bele, »so na nizkih obratih«. To za poslovanje ni ravno ugodno, čeprav je lanski poslovni rezultat še kazal okoli pet milijonov evrov dobička. A če se spomnimo, je nekoč v avtomobilski industriji veljal rek, da povprečno velika tovarna dobro posluje, če obratuje v dveh izmenah pet dni na teden ...

Videli bomo, koliko bo še trajal twingo, clia naj bi pač imeli potrjenega do leta 2025, a pravijo, da bo morda trajal še dlje. Na to utegne ugodno vplivati tudi dejstvo, da novi okoljski emisijski standard evro 7 ne bo tako zahteven, kot se je sprva načrtovalo.

Trenutek za odgovore na naša vprašanja o bolj oddaljeni prihodnosti pa po Beletu pač ni pravi, a upajo, da bo kmalu. Kot je znano, je Renault pred časom uvrstil Revoz v svojo skupino Power, ki naj bi bila osredotočena na termične in hibridne motorje. Renault ima sicer od letos na področju termičnih in hibridnih pogonov sklenjeno nekakšno globalno partnerstvo s kitajskim Geelyjem. Po drugi strani v Revozu pravijo, da so usposobljeni (tudi) za proizvodnjo električnih avtov, saj so že leta 2018 začeli sestavljati električnega smarta (ki je sicer že ukinjen) pa potem električnega twinga.

Če se za konec še vrnemo k cliu, je treba povedati, da v Revozu nastaja le manjši delež cliov, konkretno izvedenka na bencin in plin. Dizelski in hibridni clio vselej pripelje iz Turčije, pa še kakšen bencinski. Tam je namreč glavnina cliove proizvodnje, po naši oceni več kot tri četrtine.

So pa s prejšnjimi generacijami clia povezani največji količinski dosežki novomeške tovarne. Prvi clio je bil v Revozu izdelan pred 30 leti, do danes so jih izdelali že več kot dva milijona. Proizvajali so vse generacije razen tretje, res zlati proizvodni časi so bili s cliem 2, ki so ga izdelovali kar 17 let, imel je nič manj kot šest posodobitev (skupaj so jih izdelali 1,5 milijona). Takrat je bil celo v tako majhnem avtu priljubljen dizelski pogon; ko je bil na trgu že clio 3, so »dvojko« še kar sestavljali, pri nas z dodatno oznako storia, seveda je bila preizkušena in po dobri ceni zanimiva. Aktualnega clia 5 so v Revozu začeli izdelovati leta 2019, do danes so jih izdelali 120 tisoč. Proizvodni postopek je sicer danes popolnoma drugačen, 700 je robotov, prav tako že uporabljajo veliko umetne inteligence.