Ne le redke surovine, ampak tudi železo in natrij

V nadaljevanju preberite:

Morda se kdo še spominja najbolj množičnih modelov, ki so bili v majhnih serijah izdelani tudi na elektriko, na primer Volkswagnov golf city stromer iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (pravzaprav so imeli to izvedbo v različnih generacijah modela) ali pa desetletje kasneje peugeot 205 electric. Zelo poseben in samo električen pa je bil EV-1 General Motorsa iz leta 1997. Za shranjevanje električne energije je imel najprej svinčevo baterijo, nato pa tudi boljšo nikljevo. EV-1 je bil sicer tisti e-avto, ki ga stvaritelji pravzaprav niso hoteli, o njegovi na koncu žalostni zgodbi so kasneje celo posneli film Kdo je ubil električni avto?. No, električni avtomobil je preživel, se razvijal. Tudi zmogljivejše hranilnike energije in večji doseg je dobil. Prvi, ki so mu vgradili litij-ionsko baterijo, je bil Teslin mali športni model roadster leta 2008, prvenec zdaj te velike znamke. Danes, ko se po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) na leto proda deset milijonov električnih avtomobilov (letos predvidoma že 14 milijonov), je litij-ionska baterija njihov standard, nameščena je v več kot 90 odstotkih vseh električnih avtomobilov.

Ne bomo zapisali prvič, da je srce električnega avtomobila njegova baterija. Narekuje njegovo bistveno lastnost – doseg, narekuje tudi njegovo pomembno lastnost – ceno. Zdaj ko električni avtomobili postajajo bolj razširjeni in ko naj bi bili z leti v Evropi celo edina pogonska izbira, se industrija z njihovimi baterijami ukvarja kot še nikoli prej. Smeri razvoja so zanimive, niso enoznačne, sploh pa ne enostavne.