Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Avtomobilno

Nas bodo res kdaj vozili popolnoma sami?

Različni pogledi o tem, kdaj bi lahko avtomobili dosegli polno avtonomnost.
Avtonomna vožnja je velika avtomobilska tema, a tudi z velikimi vprašaji. Ta idejna sličica še ohranja volan, bomo res kdaj lahko kupili tudi avtomobil brez njega? FOTO: Shutterstock
Avtonomna vožnja je velika avtomobilska tema, a tudi z velikimi vprašaji. Ta idejna sličica še ohranja volan, bomo res kdaj lahko kupili tudi avtomobil brez njega? FOTO: Shutterstock
30. 3. 2019 | 13:00
7:10
Če je katera od avtomobilskih tem zadnjih nekaj let razvnemala javnost, je bila to nedvomno avtonomna vožnja oziroma prizadevanja, pa tudi mnenja o tem, ali in kdaj bodo avtomobili res lahko vozili povsem sami. Ob dejstvu, da se na to področje ogromno vlaga, pa so napovedi, kdaj bo to postalo resničnost, vendarle različne. Če rečemo drugače, zasledimo lahko zelo optimistične in veliko bolj zadržane poglede.



Morda začnimo pri enfant terriblu sodobne avtomobilske industrije Elonu Musku, ki je, ne glede na to, da je imel z delnimi avtonomnimi funkcijami in njihovim poimenovanjem v svojih električnih avtomobilih kar nekaj neljubih zapletov, nedavno v enem od podkastov znova dejal, da bodo Teslini avtomobili popolnoma avtonomne vožnje sposobni do leta 2020. »Morda bomo nekje proti koncu prihodnjega leta na ravni, da bo v naših avtomobilih kdo res lahko zaspal in se prebudil na cilju,« je Musk menda dejal za ARK Invest, a nato le dodal, da ne ve, kdaj se bodo s tem strinjali zakonodajalci, kdaj bodo presodili, da je ta tehnika dovolj zanesljiva.


»Kot bi človeka pošiljali na Mars«


Volvov prvi mož Håkan Samuelsson je nasprotno nedavno izjavil, da bi bilo neodgovorno avtonom­ne avtomobile spustiti na cesto, če ne bodo zadosti varni, saj bi to načelo zaupanje med ljudmi in pri zakonodajalcih. Vsi se še seveda spomnimo lanske nesreče s smrtnim izidom pri testiranju avtonomnega avtomobila podjetja Uber. Med avtomobilsko razstavo v Ženevi je Volkswagnov direktor za gospodarska vozila Thomas Sedran izjavil, da bo za doseganje zahtev za delovanje avtonomnih vozil potrebno še najmanj prihodnjih pet let in da stroški in zahtevnost uvedbe takšne tehnike spodkopavajo poslovni model. »Reševanje teh problemov je tako kompleksno, kot da bi človeka pošiljali na Mars,« je bil za Reuters slikovit Sedran in dodal: »Peta stopnja ne bo globalno nikoli mogoča, saj potrebujete najnovejšo mobilno infrastrukturo čisto povsod, tako kot natančne digitalne mape, ki se ves čas posodabljajo, in skoraj popolne cestne oznake.«



O tem, kdaj bodo avtomobili res vozili sami, smo poskušali dobiti še kako razmišljanje. »Po mojem skromnem mnenju se bo to zgodilo dokaj hitro, a le na avtocestah oziroma cestah, na katerih je promet nadzorovan. Pri tem je najpomembnejše, da na njih ni stranskih učinkov (otrok, žoge, živali ...). Peta stopnja avtonomnosti bo zahtevala podatke iz avtomobilov in tudi iz senzorirane infrastrukture. Ko se bo znotraj tega sistema znašel popoln tujek, bo še vedno težava,« nam je povedal Andrej Orožen, izvršni direktor podjetja Dewesoft, v katerem za avtonomna vozila razvijajo sisteme za preizkušanje senzorjev, ki zaznavajo ovire na vozišču. »Nisem pa strokovnjak s področja prevzemanja odgovornosti za posamezne postopke. Na urejeni infrastrukturi bodo med seboj in z okolico komunicirali stroji in bodo lahko tudi odločali o postopkih. Zunaj tega sveta bo še vedno odločal človek. Po mojem mnenju vsaj še nekaj let.«


V teoriji že rešen primer


Ko smo o vsem tem vprašali Radovana Serneca, direktorja za inovacije in tehnologijo v AV Living Lab, je optimistično dejal, da tehnološke rešitve oziroma ključne rešitve za končno peto stopnjo obstajajo in da je ta v teoriji lahko že rešen primer. Med glavnimi tehnologijami je navedel strojno učenje v razmerju do specifične umetne inteligence, nove algoritme strojnega učenja in razvoj njihove uporabe na odprtih platformah, naraščajoče računalniške zmogljivosti po obsegu in količini porabljene energije, nove tipe računalniških arhitektur, tipala (radar, lidar, kamere, GPS), razvoj programske opreme na visoki stopnji abstrakcije, formalno definiranje varne vožnje, odpornost proti napakam kot znanje, ki je prisotno v letalski industriji … Po njegovem je vse našteto na voljo, vendar ne pri enem samem proizvajalcu in ne pri eni sami industriji, kar da je v tem trenutku največja ovira. Dodaja, da se vzporedno s tehnologijo pospešeno razmišlja o etiki inteligentnih strojev in njihovi umestitvi v pravni red (npr. avtonomno vozilo kot pravna oseba) in drugih socioloških vprašanjih.



Sernec domneva, da bo četrta stopnja avtonomne vožnje mogoča do leta 2035. Gre za to, da bo človek v avtomobilu še imel možnost prevzeti upravljanje (mogoče le z upravljalom, skritim, kjer je danes prestavna ročica, z drsnikom na telefonu ali s specifičnimi glasovnimi ukazi) in da bodo vsi največji pro­izvajalci imeli takšne rešitve na trgu. Kaj pa peta in končna stopnja? »Tega najprej ne bo v osebnih vozilih, začelo se bo z dostavniškimi rešitvami,« meni sogovornik.

Glede na uvodoma omenjeno skepso velikih avtomobilskih proizvajalcev je še pomenljivo dodal, da se iz zgodovine lahko naučimo, da največje premike naredijo tisti, ki niso obremenjeni z obstoječimi rešitvami, pristopi, pogledi, in to velja ne glede na tip industrije: »Na področju avtonomnih vozil smo zdaj pred takšno kambrijsko eksplozijo, kot je bila v računalniški tehnologiji verjetno okrog leta 1960.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine