Okvaram avtomobilov se ni mogoče izogniti, stanje na slovenskih cestah glede na vrsto okvar pa ni bistveno drugačno kot drugje po Evropi. Predstavil ga je Jurij Kočar, vodja servisa pri AMZS. Zlasti je opozoril, da za avtomobil ni dobro, da predolgo miruje.


 

Katerih okvar je pri nas največ?

Že vrsto let je najpogostejša okvara akumulatorja. Največ odpovedi zagonske baterije oziroma akumulatorja je pozimi, ko pritisne mraz in se najbolj pokaže šibkost baterij. Podobno hude posledice prinaša vročina, poleti prav tako opažamo več okvar akumulatorjev.

Kako je na okvare vplivala karantena, ko je bilo na cestah manj vozil?

Dolgotrajno mirovanje avtomobila je problematično, saj se prek akumulatorja napaja vsa elektronika v vozilu, ki kljub mirovanju črpa nekaj energije. Še posebej se je to pokazalo med karanteno, v tem obdobju so se izpraznili akumulatorji v avtomobilih, ki jih dlje časa ni nihče uporabljal. Tako zmanjka električne moči za zagon vozila, ki od baterije zahteva največ. Med karanteno so avtomobili prevečkrat stali na mestu ali pa so bile vožnje občutno krajše. Vse to ni dobro za akumulator, saj prevelika nihanja zelo slabo vplivajo na zagonske baterije, nemalokrat so celo pogubna.

Kako naj ravnamo v takšnih primerih?

Če avtomobila ne nameravamo uporabljati dalj časa, je pametno, da ga vseeno občasno zaženemo in odpeljemo kakšen krog. S tem vzdržujemo akumulator v boljši kondiciji. Če vemo, da bo avtomobil dolgo stal pri miru, pa je najbolje, da akumulator odstranimo in ga shranimo nekje na sobni temperaturi.

Je zaradi ugodnejših vremenskih razmer na Primorskem manj okvar akumulatorjev?

Velika temperaturna nihanja v večjem delu Slovenije ne vplivajo dobro na akumulatorje, zato je gotovo manj okvar na Primorskem. Najslabše je, ko se temperatura spusti pod ledišče, zato imamo v AMZS takrat okrepljene ekipe za pomoč na cesti z večjo zalogo akumulatorjev. Na Primorskem temperatura redko pade pod ničlo, tako je tam tudi manj intervencij. Drugače pa je poleti, ko je na Primorskem bolj vroče, kar prav tako vpliva na povečano število intervencij, toda vseeno je takrat porast okvar manjši kot v hudem mrazu.

Potem imajo manj okvar akumulatorjev v državah z bolj stabilnimi temperaturami, od 10 do 20 stopinj Celzija?

Za akumulator so boljša okolja s stabilnejšo klimo, a vseeno opažamo, da proizvajalci prilagajajo kakovost akumulatorjev podnebju v krajih, kjer jih nameravajo prodati. Enako velja za nadomestne dele. Kakovost vozil je danes na najvišji ravni. Povprečno vozilo v svojem »življenju« prevozi zavidljivo število kilometrov, če ga redno in strokovno vzdržujemo.

Katere so še druge pogoste okvare?

Veliko je predrtih in poškodovanih pnevmatik, kar je največkrat posledica ostrega tujka v pnevmatiki. Zaplete se, kadar ni mogoče opraviti zasilnega popravila s krpanjem, saj ima vse manj avtomobilov rezervno kolo. To namreč omogoča zmanjšanje mase vozila in cenejšo proizvodnjo. Naše ekipe za pomoč na cesti sicer imajo rezervna kolesa, vendar se problem pojavi, če naše kolo po dimenzijah ne ustreza avtomobilu, saj lahko prenehajo delovati napredni asistenčni sistemi. Tako nam ne preostane drugega, kot da avtomobil naložimo in odpeljemo do vulkanizerja.

Kako mehaniki ohranjate stik v vsemi najnovejšimi tehnologijami v avtomobilih?

V sodobnih avtomobilih je vse več izpopolnjene tehnološke opreme, zato je vožnja varnejša in udobnejša. Sistem za nadzor tlaka je danes obvezen pri vseh novih avtomobilih, kar gotovo pripomore k večji varnosti, z ustreznim tlakom v pnevmatikah pa zmanjšujemo tudi porabo goriva. Sodobnih sistemov je sicer še cela vrsta: 360-stopinjske kamere, pametni tempomati, nadzor smeri vožnje …

Potrebujete veliko dodatnega izobraževanja?

Vozila so postala stičišče sodobnih tehnologij, njihovo obvladovanje pa rad primerjam z zdravstvenim sistemom, kjer imamo najprej splošnega zdravnika, ta pa nato pacienta pošlje v specializirano ambulanto. Enako je v AMZS, saj imamo po Sloveniji šestnajst servisnih delavnic, kjer delajo naši »splošni zdravniki«, potem pa v okviru servisne dejavnosti še specializirane oddelke, denimo tehnično-diagnostični center s tremi strokovnjaki samo za elektroniko. Toliko tehnologij, kot jih je danes v avtomobilih, je skoraj nemogoče oskrbeti z le enim mehanikom, zato so nujne ekipe, v katerih so strokovnjaki s specialističnim znanjem.

Kakšen izziv pa so okvare električnih vozil?

Električni avtomobili imajo še vedno večinoma enake sestavne dele kot klasična vozila, volan, podvozje, zavore … Povsem drugače je z električno napeljavo, zato moramo imeti mehaniki popolnoma drugačno znanje, ki ni povezano z znanjem za popravilo okvar v drugih vrstah avtomobilov. Srečujemo se z visoko enosmerno napetostjo, ki pomeni veliko tveganje z vidika varnosti za zdravje. Zato moramo biti ustrezno usposobljeni, za kar pa je seveda potrebno ustrezno predznanje. Prav zato potrebujemo več elektroinženirjev.