Močni v raziskavah, šibki v proizvodni tehniki

Akumulator je najbolj nevralgična točka električnega avtomobila. Je Evropa sposobna preseči Azijo in postati res vodilna sila na tem področju?

Evropa si prizadeva pridobiti večji tržni delež, kot ga ima zdaj. Ambicija je, da bi akumulatorske celice izdelovali v Evropi in zagotovili dostop do akumulatorjev za evropsko industrijo. Za ta namen je vzpostavljenih več orodij, na primer identificiranje industrijskih partnerjev, podpiranje proizvodnje akumulatorskih celic vzpostavljanje partnerstev med različnimi podjetij, tudi vključevanje akademskega delovanja in raziskovalnih inštitutov. K temu gredo še dolgoročne raziskovalne pobude, da bi prišli do novih odkritij, s katerimi bi evropska industrija prehitela globalno konkurenco.

Ko govorimo o akumulatorjih in Evropi se uporablja pojem enotnosti in skupnih prizadevanj, a na koncu dneva so to tako kot avtomobilske družbe podjetja na trgu, v konkurenci. Lahko res delujejo enotno?

Vedno je najboljše sodelovanje tisto, ko se povežejo podjetja in igralci, ki bodo imeli koristi drug od drugega. Za akumulatorje potrebujemo celotno vrednostno verigo, v kateri bodo morala podjetja, ki pridobivajo rude in materiale sodelovati s proizvajalci akumulatorskih celic, ti pa bodo po drugi strani morala sodelovati s proizvajalci, ki bodo kupovali akumulatorje in jih uporabljali za različne aplikacije (na primer avtomobilska industrija). Podjetja za reciklažo so v tej verigi tudi zelo pomembna. Evropsko sodelovanje je nujno, nekateri komercialni sektorji v določenih poslovnih panogah (avtomobilska industrija) že sodelujejo v temeljnih procesih delovanja akumulatorjev, kako se ti, na primer, starajo, kako je mogoče podaljšati življenjsko dobo, ne da bi pri tem razkrili svoje poslovne skrivnosti.

Je »stara celina« sposobna pridobiti dovolj nadarjenih oziroma ustrezno izobraženih ljudi za takšen orjaški premik v potrebi po tem izdelku?

Ne nekaterih področjih smo res zelo konkurenčni. Močni smo v raziskavah in znanosti materialov, tudi v teoretičnem modeliranju. Naša šibkost je v sodobnejših proizvodnih tehnikah, zato nekatera podjetja k sebi privabljajo usposobljene in kompetentne ljudi iz tujine. Imamo tudi res zelo kakovostne izobraževalne sisteme, vendar bo celotna tranzicija v elektrificirano družbo zahtevala novo izobraževanje in izkustvene programe, ne le na univerzitetni ravni.

Zdi, da je Švedska vodilna v evropskih prizadevanjih za razvoj lastne akumulatorske proizvodnje, na primer s podjetjem Northvolt. Kako napreduje?

To je ambiciozen projekt in vesela sem, da poteka po načrtu. Vzpostavlja se velik obrat na severu Švedske, tudi raziskovalni del blizu Stockholma je vzpostavljen in za zdaj uresničuje pričakovanja.

Delujete na različnih področjih. Če bi morali izbrati, katero je najpomembnejše?

Zame je najpomembnejši dolgoročni in po velikosti obsežni raziskovalni projekt Battery 2030+. To je vseevropski projekt, v katerem sodelujejo nekateri najboljši akademski znanstveniki, raziskovalni inštituti, tudi podjetja. Udeleženih je 102 partnerjev, tudi Slovenija je eden pomembnih igralcev v tej pobudi.

Kateri del akumulatorja – katodo, anodo, elektrolit – je najtežje izboljšati?

Najtežje je izboljšati prav kombinacijo vseh treh. Če imate zelo zanimiv material za katodo in ga morate preizkusiti v akumulatorski celici, to lahko vpliva na sestavo elektrolita in na material za anodo, ki ga je najbolje uporabiti, ali vse obratno. Intenzivno se moramo ukvarjati z vsemi deli, imeti holistični pristop.

Zdaj se največ uporabljajo litij-ionski izdelki. Kateri bo naslednji veliki korak v kemični sestavi?

Litij-ionski akumulatorji bodo še boljši z uporabo novih materialov za katodo, ki bodo povečali količino shranjene energije. Bodo tudi alternativne kemične sestave, kot je akumulator s trdim elektrolitom. Ta verjetno privablja največ raziskav. Sledila bo diverzifikacija kemičnih sestav. Če bo avtomobilska industrija močno objela litij-ionske akumulatorje, bodo morda nujne drugačne kemične sestave za druge namene, kot so veliki hranilniki energije, prenosna elektronska sredstva, medicinske naprave in podobno.

Bomo kdaj imeli »zeleni« akumulator, karkoli že to bo?

Dobro vprašanje. Prišli bomo res blizu tega, da bomo razmišljali o zaprti zanki krožne ekonomije in potem se bomo vsaj premaknili v smeri tega končnega cilja.

Slišimo, da opravljate toliko funkcij na področju razvoja, da ste le redko lahko v laboratoriju. Ga pogrešate?

Res ga pogrešam. A sem prišla do točke, ko sem prihitela v laboratorij, začela nekaj delati, potem pa sem morala odhiteti drugam in pustiti umazanijo drugim, da so jo počistili, to pa ni bilo ravno idealno.