Kot da bi 180 metrov prevozili z zavezanimi očmi

Če imate čas in prostor za spremljanje prometa, opazujte druga vozila in videli boste, koliko ljudi uporablja mobilnik med vožnjo, pri čemer nikakor ne gre za prostoročno pogovarjanje prek avtomobilskega vmesnika, temveč za vožnjo s telefonom v eni roki in volanom v drugi.

To potrjujejo tudi podatki policije. Od začetka leta do 15. novembra so ugotovili 22.540 kršitev uporabe mobilnega telefona med vožnjo, lani v enakem obdobju 30.866. Upad pripisujejo predvsem poostreni zakonodaji, saj je predpisana kazen za uporabo telefona med vožnjo ali slušalk zdaj 250 evrov in tri kazenske točke (pred tem je bila kazen 120 evrov), za druge udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, lahka motorna vozila, e-skiroji …), pa znaša 120 evrov.

Če opazujemo promet, lahko večkrat vidimo takšen prizor. FOTO: Fred Prouser/Reuters

Največ kršiteljev med mlajšimi vozniki

Pri AVP so pripravili statistiko kršiteljev. Največ jih je v starostnih skupinah od 35 do 44 let, s 27-odstotnim deležem, in od 25 do 34 let, z 20-odstotnim deležem, kar ni nepričakovano, saj ravno mladi največ časa preživijo z mobilnimi napravami. Glede na kategorijo prevladujejo vozniki osebnih avtomobilov (59,4 odstotka), slaba četrtina je voznikov tovornih vozil, med kršitelji je tudi vse več voznikov električnih skirojev.

Zaradi narave dela so večjemu naboru motenj še posebno izpostavljeni poklicni vozniki, poleg tega so pogosteje pod vplivom drugih dejavnikov, kot sta utrujenost in motnje kognitivne pozornosti. Takšne ugotovitve nakazujejo, da je problematika precej širša. Številni poklicni vozniki so namreč pod hudim pritiskom, da opravijo čim več dostav v čim krajšem času, podatki o naslovnikih so večkrat nepopolni, zato jih morajo preverjati, marsikaterega šefa pa varnost voznikov sploh ne zanima, pomembna je zgolj učinkovitost.

Včasih so vozniki celo pod takšnim pritiskom, da malo potrebo opravijo kar med vožnjo v steklenico. Druga raven so poklicni vozniki, ki se primarno ukvarjajo z drugo dejavnostjo, na primer mizarji, vodoinštalaterji, električarji, pleskarji, čas vožnje pa izkoristijo za to, da opravijo telefonske pogovore s strankami.

Kot da bi imeli 0,8 promila alkohola v krvi

Opravljenih je bilo že več raziskav, kako se naše kognitivne sposobnosti in reakcijski čas poslabšajo, če med vožnjo govorimo po telefonu ali če pošiljamo sporočila, spremljamo družbena omrežja … Uporaba telefona med vožnjo je namreč enako nevarna, kot če bi za volan sedli z 0,8 promila alkohola v krvi. Če smo zgolj za pet sekund osredotočeni na telefon in ne na vožnjo, tako pri hitrosti 50 kilometrov na uro brez nadzora prevozimo 70 metrov, pri hitrosti 60 kilometrov na uro 83 metrov, pri hitrosti 100 kilometrov na uro 139 metrov in pri hitrosti 130 kilometrov na uro 180 metrov. To je torej enako, kot če bi to razdaljo prevozili z zavezanimi očmi.

A še zdaleč ni nevarna samo uporaba telefona ali tablice. Problematično je lahko tudi nastavljanje elektronskih sistemov v avtomobilu, saj je marsikateri infozabavni avtomobilski vmesnik precej zapleten, enako velja za prehranjevanje in pitje med vožnjo, ko je ena roka vedno zasedena. Policisti sicer razkrivajo, da so obravnavali tudi voznico, ki si je urejala nohte, še večkrat naletijo na voznike, ki med vožnjo berejo časopis.

Že trenutek nepozornosti  je dovolj za katastrofo

O nevarnih navadah za volanom smo se pred leti pogovarjali s psihologom prof. dr. Markom Poličem, zaslužnim profesorjem Univerze v Ljubljani. Strokovnjak za prometno varnost je jasno razložil, zakaj nikoli ne smemo uporabiti telefona med vožnjo, zato ne bo škodilo, če njegova opozorila ponovimo.

»Prepričani smo, da se bomo na vse pravočasno odzvali, vendar to ne drži. Že trenutek nepozornosti je dovolj za katastrofo. Poglejte si na spletu posnetek eksperimenta 'invisible gorilla' (nevidna gorila), v katerem so študentom kazali podajanje košarkarske žoge, njihova naloga pa je bila, da štejejo podaje enega od moštev. Vmes se je med igralci pojavil človek, preoblečen v gorilo, za nekaj trenutkov se je celo ustavil in se trkal po prsih, toda polovica študentov, ki so šteli podaje, ga sploh ni opazila,« je opisal nazoren preizkus. »Zmogljivost naše pozornosti je omejena. Če smo zasedeni z eno miselno dejavnostjo, na primer telefonskim pogovorom, potem je ne bo dovolj za drugo dejavnost, na primer za vožnjo.«

Poleg tega je poudaril, da ni nič manj nevarno prostoročno telefoniranje, čeprav to zakonsko ni prepovedano. »V resnici ni nič manj zahtevno, saj je problematična miselna zasedenost voznika in ne zasedenost roke,« je dejal. »Morda bo kdo rekel, da je potem nevaren tudi pogovor s sopotnikom, toda verjetno se je vsak izmed nas že znašel v položaju, da se je v napetih prometnih situacijah prenehal pogovarjati s sopotnikom in se pozorneje posvetili vožnji, saj je tudi sopotnik opazil nevarnost. Po telefonu to ni mogoče, saj sogovornik ne vidi naših razmer.«

Ko telefoniramo med vožnjo, smo z mislimi povsod drugje, le pri prometu ne. FOTO: Igor Zaplatil

Ker je tehnologija marsikdaj bolj zanesljiva kot človek, bi problem uporabe telefona med vožnjo preprečili s tehnološko rešitvijo, denimo s tem, da mobiteli v avtomobilu sploh ne bi delovali. »Gotovo bi bila to dobra rešitev. Vsekakor lahko na zamujene klice odgovorimo po končani vožnji,« je še poudaril prof. Polič. »Pravzaprav bi lahko avtomobili preprečevali tudi druge oblike neustreznega vedenja, ki ne sodijo k vožnji, denimo s tipali za alkoholne hlape, ter tako zagotavljali, da bodo vozili le trezni, pripeti in čim bolj varni vozniki.«

>