Kombi z robustno pojavo

Fordovi kombiji, tako v osebni kot dostavniški izvedbi, so bili pri nas vselej priljubljeni, nenazadnje zaradi dobre voznosti in ekonomičnosti, pa vendarle tudi precejšnjega udobja. Tokrat smo preizkusili model tourneo custom v robustnejši različici active.

Tourneo custom active je praktičen izdelek, prinaša lažje vstopanje z dolgim pragom po celi dolžini na obeh straneh, pa seveda kombijevsko udobno visoko sedenje in preglednost vsenaokoli. Zajetna stranska ogledala niso ravno simbol elegance, toda promet okoli sebe vidite res dobro.

Pri takšnem potniškem vozilu je že kar nuja, da je drugi par vrat drsni. Njihov sistem je deloval dovolj gladko, v nasprotju z zelo velikimi prtljažnimi vrati, katerih odpiranje in zapiranje nista prav lahkotna. Sistem sedežev je urejen tako, da jih je mogoče zlagati, prevračati, namestiti v nasprotni smeri in iztikati ter odnesti iz vozila. Za to zadnje je seveda treba nekaj moči v rokah, saj gre za konkretne primerke. A zajetni sedeži tudi morajo biti, če naj se v njih dobro sedi.

Tokratna različica je imela osem posamičnih sedežev v treh vrstah, pa še vedno tudi nekaj prtljažnika, ki je seveda bolj izrazit v višino kot širino. Ima pa ugodno nizko dno in ga je s prilagajanjem sedežev mogoče povečati.

Udobje je bilo v testnem primerku še posebej izrazito za prva dva potnika, ki imata sedeža z bogatimi možnostmi električnega nastavljanja. Za voznika je priročno, da je ročica menjalnika postavljena visoko in blizu volanskega obroča.

Ford je letos tudi gospodarska vozila nadgradil z opremsko različico active, ki jim daje robustnejši videz, karoserija je zaščitena z dodatnimi oblogami, vgrajena sta strešna nosilca. Obstaja tudi opcija diferenciala z mehansko omejenim zdrsom (mLSD), ki zagotovi dodaten oprijem na neutrjeni, spolzki ali mehki podlagi, a je na voljo le ob izbiri ročnega menjalnika. Tokratni primerek s samodejnim menjalnikom je imel stikalo za lažje speljevanje. Uporabljali pa smo ga kot klasičen prevoznik po boljši ali slabši, tudi makadamski cesti.

Če se še vrnemo k pogonu, si trenutno v petmetrskem kombiju drugega kot dizelskega še vedno ne znamo predstavljati. Zlasti ker je imel tokratni 2-litrski štirivaljnik z močjo 136 kW (185 KM) zelo dobre sposobnosti. Za prenos na sprednji kolesi je skrbel šeststopenjski samodejni menjalnik, ki je deloval dobro, gladko in tiho tudi pri speljevanju. Ni imel težav z odzivnostjo in doseganjem avtocestne hitrosti, na primer, prav tako ne s porabo, ki je bila na testu okoli osem litrov na sto kilometrov. V mestu malce več, pri umirjeni podeželski vožnji pa celo liter in pol manj.

Kombi je imel dobre luči in precejšen nabor asistenčnih dodatkov, med njimi tako imenovani inteligentni omejevalnik hitrosti, ko kombi ob vklopljenem radarskem tempomatu sam zmanjša hitrost na predpisano omejitev. Ni pa zadnji dodatek prav poceni.