Ko ti gre odlično ali pa se koplješ v težavah

Na prvi pogled se morda zdi, da proizvajalcem luksuznih (šport­nih) avtomobilov ne more iti slabo, še posebno ob naraščanju bogastva, nakopičenega v rokah peščice. A kakor kaže, znajo nekateri ta posel voditi bolje kot drugi. Z izjemami je tudi tu ključ do uspeha v kratici SUV.

Poglejmo naprej tiste, ki ves čas vozijo v visoki prestavi. Ko je Porsche na prehodu v novo tisočletje prvič presegel letno prodajo 50 tisoč avtomobilov, se je to zdelo že res veliko. Kaj reči slabi dve deset­letji pozneje, ko je številka več kot petkrat večja? Po lanskem osmem zaporednem letnem rekordu – 256 tisoč prodanih vozil – so na poti umirjene rasti tudi letos, saj so v prvem polletju prodali 133 tisoč vozil, od tega je bila velika večina športnih terencev macan (47 tisoč) in cayenne (41 tisoč). Čeravno poskuša Porsche največ medijske pozornosti vzbuditi s prihajajočim električnim superšportnikom taycanom, ves njegov sedanji posel sloni na bencinu. Dizelskih motorjev nima več, je pa moral zaradi dizelskega škandala nedavno plačati pol milijarde evrov kazni, tako da je bil njegov dobiček za kak lumen manj sveteč, pa še vedno zelo zajeten in donosnost visoka.

Ferrari bo imel FUV, McLaren pač ne

Ferrari po obsegu prodaje nikoli ne bo Porsche, saj gre v povprečju še za veliko dražje avtomobile. Slovita znamka, ki (še) nima šport­nega terenca, je lani postavila svoj rekord z več kot 9000 prodanimi avtomobili, v letošnji prvi polovici leta pa je še bolje tržila svoje zelo drage izdelke, zlasti modela portofino in 812 superfast. Skup­no je imela 5281 kupcev ali za 15 odstotkov več kot v primerljivem lanskem razdobju. Nekaj skrbi so finančni analitiki videli v dejstvu, da je bila rast v drugem četrtletju opazno manjša. Še vedno pa je Ferrari ohranil zelo visoko donosnost in si veliko obeta tudi od različnih novosti, med drugim prvega hibrid­no gnanega športnika F90 stradale. Ampak po svoje se bo le uklonil: v dveh letih naj bi bil pripravljen model purosangue (»čistokrven«), ki mu pravijo FUV namesto SUV, po čemer lahko sklepamo, da bo to nekaj na temo športnih terencev, vendar povsem drugačno in v Ferrarijevem slogu.



Lamborghini je verjetno za Ferrarijem druga najbolj slavna italijanska športna znamka. Ko so ga leta 1999 prevzeli Nemci (Audi, Volkswagen), je prodajal po nekaj sto avtomobilov, potem se je začela rast in še zlasti letos so številke res poskočile. Že v pol leta so prodali le nekaj sto avtomobilov manj kot v celem preteklem letu (4500), ključ velike rasti pa je v novem SUV-modelu urus, ki je imel kar 2700 kupcev. Leto utegnejo končati pri skupaj 8000 prodanih primerkih, seveda konkretnem dobičku in marži. Tako kot pri Ferrariju se tudi pri njih postavlja vprašanje potencialnega problema ekskluzivnosti, kar pa je sladka težava.
Pri britanskem McLarnu pač menijo, da se oni SUV-maniji ne bodo nikoli uklonili, kvečjemu bodo kakega športnika pripravili tako, da bo bolj prijazen tudi za vsakodnevno vožnjo, ne le dirkališče. Po lani 4800 prodanih avtomobilih letos pričakujejo le rahlo rast, do leta 2025 pa je njihov letni cilj 6000 vozil.

Britanski ponos v težavah

Težko pa svojega športnega terenca pričakuje sloviti Aston Martin, ki se ubada s težavnim poslovanjem in nizko vrednostjo delnic, ki so jih na borzo uvrstili lani oktobra. Nedavno so zmanjšali napoved letne prodaje na 6300 do 6500 (prej do 7300), kar pomeni, da glede na lani ne bi dosegli nobene rasti. V zadnjih mesecih imajo manj kupcev predvsem v Evropi, na globalni ravni so bili z dobavami sicer še v plusu, a vendarle so polletje končali z nekaj deset milijoni funtov minusa. Drugače kot tekmeci govorijo o težavnejšem okolju za prodajo luksuznih avtomobilov, ob napovedi takojšnjega zniževanja stroškov in večje učinkovitosti pa le ohranjajo proizvodni načrt, po katerem naj bi še ob koncu letoš­njega leta na trg zapeljali športnega terenca z oznako DBX. V prodajo naj bi šel v prihodnje tudi njihov hibridni hiperšportnik valhalla, ki bo nastopal v naslednjem filmu o James Bondu.



S športnim terencem bentaygo si iz lanskega slabega poslovanja menda že pomaga Bentley, ena redkih Volkswagnovih prestižnih znamk, ki ji nazadnje ni šlo najbolje. Lani so sicer prodali dobrih 9500 avtov, letos v pol leta 5000 in predvsem zaradi boljše prodaje bentayge se po besedah šefov vračajo k dobičku. Njihov večni, najbolj neposredni in še bolj slavni tekmec je Rolls-Royce, ki ga uprav­lja BMW: rollsov so v pol leta po svetu prodali dobrih 2500, kar je bistveno več več lani, k rasti pa je pripomogel kaj drugega kot njihov prvi SUV – rolls-royce cullinan, za katerega bodo zbrana naročila izpolnjevali še precej v leto 2020.

Italijanski biser, ki to ni

Športnega terenca (levante) ima že kar nekaj časa Maserati, a mu to ne pomaga kaj dosti, saj so njegove prodajne številke dokaj slabe. Spom­nimo se velikih načrtov nekdanjega velikega šefa FiatChryslerja Sergia Marchionneja, da bo prestižna znamka z znakom trizoba dosegla letno prodajo 75 tisoč vozil. Zdaj ni več pod okriljem Ferrarija, temveč skupaj z Alfo Romeo, ki tudi vse bolj šepa. Leta 2017 je Maserati res prišel do 46 tisoč kupcev, že lani pa končal pri 36 tisoč in letos v prvi polovici leta nazadoval še za četrtino na komaj 13.500 strank. Zdaj je spet v igri nov modelski načrt, ki naj bi za začetek prihodnje leto prinesel nov športni model (nakazali so ga že pred časom s konceptom alfieri), prenovo obstoječe ponudbe in še manjšega športnega terenca. Dobiček si znova obetajo kvečjemu po letu 2020.