Motoristi so med najbolj ranljivimi v vsakodnevnem prometu, vendar lahko že sami najbolj poskrbijo za svojo varnost z ustrezno opremo, pitjem zadostne količine brezalkoholnih pijač, poleti pa jih ne smejo zavesti višje temperature, saj so sicer lahko premalo oblečeni.



Nemški zdravstveni strokovnjaki so ugotovili, da je tveganje za poškodbo kolena ob padcu z motorja kar 40-odstotno, sledijo dlani z 22 odstotki ter komolci in boki z 21-odstotno verjetnostjo poškodbe. Devetnajst odstotkov je možnosti, da si bomo poškodovali stopala in gležnje. Verjetnost poškodbe trupa je 16,5-odstotna, rame in nadlakti 15-odstotna. Tveganje, da bi si poškodovali vrat, je 8,5-odstotno. Za poškodbo hrbtenice je 8 odstotkov možnosti.



Kakšne bodo motoristove poškodbe, je odvisno od uporabe zaščitne opreme, od katere je zakonsko obvezna samo motoristična čelada. Kot nam je pojasnil specialist travmatologije Tomaž Randl z ljubljanskega UKC, čelada varuje motorista pred mehanično poškodbo, ko glava udari ob vozišče, obenem pa varuje možgane in ublaži njihov udarec ob lobanjo. »Zaradi negativnega pojemka možgani v lobanji zanihajo in udarijo ob lobanjsko kost. Pri tem lahko nastanejo hude poškodbe, kot so znotrajmožganska krvavitev, udarnina in oteklina možganov. Te poškodbe so lahko smrtne ali se kasneje kažejo v obliki epileptičnih napadov, spremenjene osebnosti, nevroloških izpadov, nesposobnosti za samostojno življenje,« razlaga kirurg Randl.

Zdravstvena statistika pravi, da uporaba čelade zmanjša verjetnost poškodbe glave za 70 odstotkov, verjetnost smrti pa za 40 odstotkov. Vseeno čelada ni vsemogočna. Kot razloži travmatolog, je pri velikih hitrostih in pri trkih, kjer se telo motorista nenadoma ustavi, negativni pojemek tolikšen, da nobena, še tako dobra čelada ne more preprečiti hude poškodbe možganov. Cela vrsta raziskav je pokazala, kako pomembno je, da motorist izbere ustrezno velikost čelade in jo seveda pripne. »Motoristi brez pripete čelade so petkrat pogosteje dobili poškodbe glave kot tisti s pripeto,« pravi in še doda, da čelada zmanjša tudi verjetnost poškodbe vratne hrbtenice.

Ustrezno odeti na motocikel

Zaščitna motoristična oprema motorista ščiti pred poškodbami, zato jo velja uporabljati tudi poleti, ko temperature nikakor niso nizke. Kako se torej obleči za poletna motoristična potepanja? To je izziv celo za stare mačke, posebno če bomo na poti prečkali različne podnebne pasove. Na gorskih prelazih utegne biti sveže tudi takrat, ko v dolini vlada pripeka. Prav tako nas bo med vožnjo hladil veter, ko pa bomo stali v koloni pred cestninsko postajo, nam bo v motorističnem kombinezonu vsaj toplo, če ne vroče.

Oblačenje po pravilu čebule z uporabo funkcionalnega perila, vmesnega sloja in zunanjega sloja oblačil je ena od možnosti, a je na koncu vse odvisno od motoristovega občutka. Dežni komplet je tako ali tako obvezna oprema za vsako daljše potovanje. Prav pride tudi kakšna plastična vrečka, saj celo najboljša membrana na čevljih prej ali slej premoči, in takrat je najbolje obleči suhe nogavice, čeznje še vrečko in obuti (premočen) škorenj.

Motoristova klima

Industrija motoristične zaščitne opreme je razvila posebne rešitve za najbolj vroče dni na motociklu. Običajno so to posebni hladilni brezrokavniki, ki delujejo tako, da jih ali namočimo v vodo ali z njo napolnimo, nato jih oblečemo čez majico (po možnosti iz tehnične tkanine) in nas zaradi zakonov fizike prijetno hladijo. Vseeno svetujemo nekaj previdnosti pri njihovi uporabi, saj je praksa pokazala, da je takšno hlajenje lahko tudi premočno, predvsem ko zapeljemo v predele, kjer je hladneje. Znamka Rukka je šla še korak dlje s svojim zelo dragim brezrokavnikom, ki zaradi patentirane tehnologije M-clima poleti hladi in pozimi greje. Poleg visoke cene je slaba stran, da vgrajena akumulatorska baterija omogoča le dve urici aktivnega hlajenja – če seveda ni s kablom priklopljena na motociklov akumulator.


 

Ko pade motorist

Ker nesreča nikoli ne počiva, nas je zanimalo, kako pomagati padlemu motoristu. Travmatolog Tomaž Randl pravi, da je postopek enak kot pri vseh drugih poškodovancih. »Najprej je treba zavarovati oziroma označiti kraj prometne nesreče, da ne pride do naleta še kakšnega vozila. Nato preverimo poškodovančevo stanje zavesti. Ključno je, da takoj pokličemo reševalce na 112, saj laiki sami ne bodo mogli dalj časa dajati poškodovancu ustrezne pomoči. Če poškodovanec ne diha ali je prišlo do srčnega zastoja, začnemo z oživljanjem.«

Kako pa je s snemanjem čelade pri poškodovanem motoristu? Randl opozarja, da motoristu čelado snamemo le v primeru, da pride do zastoja dihanja in je potrebno oživljanje. Sicer počakamo na reševalce, ki so vešči snemanja motoristične čelade pri poškodovancu. »Z neustreznimi prijemi bi laiki lahko povzročili dodatno poškodbo vratne hrbtenice. Čelado naj vedno snemata dva: prvi naj drži poškodovančevo glavo in vrat, da med snemanjem ni večjih premikov vratne hrbtenice, drugi naj snema čelado,« poudarja sogovornik. Omenimo še, da imajo nekatere sodobne čelade že vgrajena posebna »trakova v sili«, s pomočjo katerih lahko odstranimo lični blazinici in tako olajšamo snemanje čelade.




 

Preprečimo dehidracijo

Ne glede na to, ali se boste na pot podali sami, v dvoje ali v družbi prijateljev, poskrbite za svojo varnost in odpotujte spočiti. Med potjo naredite več premorov in poskrbite, da boste popili dovolj tekočin – brezalkoholnih seveda.

Pod zaščitnimi motorističnimi oblačili se v poletnih dneh izdatno potimo in izgubljamo tekočino, ki jo je treba nadomestiti. Prav tako se izogibajte maratonskim dnevnim etapam – praksa pravi, da so dnevne etape, daljše od tristo kilometrov, lahko že zelo naporne. Še posebej na motociklu, ki ni najprimernejši za potovanja.