Japonska limuzina z ameriškimi geni

Toyota je imela dolga leta v Evropi svojega limuzinskega aduta, ki je slišal na ime avensis. Pa so ga upokojili in namesto njega sem pripeljali avtomobil, ki mu skoraj od vekomaj rečejo camry. Ja, to je limuzina, ki je že dolga leta kruh in maslo za Toyoto v ZDA, prodajajo ga sicer tudi na Japonskem. No, na vrsti je tudi Evropa, malce po sili razmer, a vseeno.



Avtomobil v dolžino meri skoraj 4,9 metra, to je klasično zasnovan model s štirimi vrati, a nima kombijevske možnosti. Z izgledom ne osvaja, za njim se ne obračajo pogledi, zdi se kot službeno prevozno sredstvo, ki naj ne bo vpadljivo. To pa ni nujno slabo.

Camry ima znotraj ogromno prostora in s tem tudi udobja. Spredaj sta sedeža zelo dobra, zadaj ne bo težav za dolge noge. Tam si je moč v najvišji opremi nastavljati naklon naslonjal, si zasenčiti zadnje steklo, radio igra z osvajajočim zvokom ...


 
Potovalno udobje je, ne glede na to koga imate pred seboj, vrhunsko. Se pa zadnja klop ne podira, to bi vas utegnilo motiti, kot tudi dejstvo, da zadnje steklo nima brisalca in pač nekaj čas traja, da dežne kaplje stopi električna pomoč. To dvoje je tudi edina resnejša pripomba.

Za volanom je vse dovolj enostavno, stvari za udobje in varnost ne manjka; na splošno bi rekel, da ima camry tisto, kar res potrebujete. Nima pa različnih novotarij, s katerim poskušajo osvajati evropski tekmeci, kot so veliki digitalni zasloni in upravljanje na dotik, česar sploh nisem pogrešal.

Camry ni avtomobil za dirkanje in najbolj se mu prileže umirjena vožnja, čeravno zmore povsem solidne pospeške, ko jih potrebujete. Govorimo o hibridnem pogonu, ki je v Evropi za camry edina možnost. Konkretno je to samopolnilni hibrid, ki združuje 2,5-litrski bencinski štirivaljnik in električni motor, sistemska moč znaša 160 kW (218 KM), pri čemer obljubljajo izjemno ugodno porabo goriva.



Dobro je, da ko izbereš vozni program, avtomobil v njem ostane, tudi ko ga ugasneš in znova zaženeš. Podvozje je udobno, čeravno na ostrih luknjah malce trše, kot bi morda pričakovali. Pri ostrejšem pospeševanju se menjalnik CVT še sliši, a ne več toliko kot je to nekoč veljalo za Toyotine hibride. V mestu in z njim povezanih manevrih - camry je kar dolg in še kako prav pridejo kamera in različnih opozorilniki - hibridni sklop deluje gladko, sem in tja se peljete tudi le na elektriko, ko pa se dopolnjujeta bencinski in električni motor, se to dogaja mirno.



Tovarniške vrednosti 4,4 litra se mi zdijo težko dosegljive, a če ta avtomobil na relaciji vozite zmerno, lahko povprečno porabo spustite pod 6 litrov. V mestu pohvalno ni bil dosti požrešnejši, računalnik je kazal porabo okoli 6,5 litra. Ob 50-litrski posodi goriva je doseg zajeten.

Camry je velika limuzina, ki za ne pretirano veliko denarja ponuja veliko umirjenega udobja, če to le znate ceniti. A škoda, da ni na voljo še v kaki drugi karoserijski izvedbi. Amerika pač ni dežela karavanov.