Hibridni karavan za ne preveč prtljage

V letošnjem letu pomlajeni hibridni mondeo je prvič na voljo tudi kot karavan. Njegova prednost so solidne vozne lastnosti ob zmerni porabi goriva in posledično nizkem izpustu CO2, pomanjkljivost pa konkretno manjši prtljažni prostor, saj je v njegovem dnu nameščena litij-ionska baterija.



Mondeov glavni atribut je seveda prostornost, ki jo omogoča 4,87metra dolga in 1,85 metra široka karoserija, izpeljana v klasičen karavanski zadek. Poleg prostornosti je mondeov adut tudi udobnost, ki jo poleg ne pretrdega vzmetenja zagotavlja nekaj več kot 2,8 metra dolga medosna razdalja. Zato je testni mondeo brez težav prepričal predvsem na daljših avtocestnih relacijah, kjer je neutrudljiv za voznika in potnike, ki tudi na zadnjih sedežih uživajo v prostornem udobju.

Baterija  na račun prtljažnika

Ker pa se kupci odločajo za karavane, še posebej tako velike, predvsem zaradi prostornega in uporabnega prtljažnega prostora morajo biti pri hibridnem karavanskem mondeu previdni. Morda lahko govorim celo o razočaranju, saj v tako zajetnem vozilu upravičeno pričakuješ konkreten prtljažni prostor. V resnici pa ima, zaradi dvignjenega dna pod katerim je nameščena baterija, v osnovni postavitvi s prekrito ponjavo le 403 litre, kar je konkretnih 122 litrov manj kot pri običajnem dizelskem ali bencinskem karavanskem mondeu.



V pogonskem smislu je tak mondeo običajen hibrid, pogonski sklop je torej kombinacija 2,0-litrskega bencinca in elektromotorja s sistemsko močjo 138 kW (187 KM), ki s pomočjo brezstopenjskega samodejnega menjalnika poganja sprednji kolesi. Kot je običajno pri hibridnih vozilih, se litij-ionska baterija polni samodejno med vožnjo, ko se elektromotor neopazno »dogovarja« o delovanju z bencinskim motorjem, redno in konkretno pa se polni tudi ob zaviranju (rekuperacija); prav pri slednjem je še najbolj opazna izboljšava v primerjavi s predhodnikom, saj rekuperacija poteka skoraj neopazno, brez samodejnega in zato v določenih situacijah motečega zaviranja.



Vse skupaj pa poteka brez kakršnega koli posredovanja voznika. To omogoča tekočo vožnjo, kar se, kot rečeno, odlično obnese predvsem na avtocesti. Se pa nekaj večja teža vozila pozna pri pospeševanju, saj se mora voznik privaditi, da za želeni učinek dobesedno do konca pohodi pedal za plin. Šele takrat se namreč povsem zbudi bencinski agregat in poskrbi za zadostno pospeševanje; le v tem primeru postane tudi razmeroma glasen. Da hibridni mondeo stavi predvsem na udobje in dolgotrajno križarjenje ne nazadnje priča razmeroma nizka najvišja hitrost, ki se ustavi že pri 187 km/h.

Hibridni paket pa nas nagradi z ugodno nizko porabo goriva, saj je 6,6 l/100 km, kolikor je zneslo moje testno povprečje, za tako zajetno vozilo ugoden rezultat.


Testni primerek je imel drugo stopnjo opreme, imenovano titanium. To pomeni, da je imel večino varnostnih asistenčnih sistemov, tudi pomoč pri parkiranju in samodejno prilagodljive žaromete v LED izvedbi. Poleg večfunkcijskega osrednjega zaslona na dotik je večina upravljal (še) analognih, kar sploh ni slabo.