Elektrifikacija prometa ni muha enodnevnica

Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot jih imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal izr. prof. dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki se ukvarja s sodobnimi baterijskimi sistemi za električne avtomobile.

Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?

Dovoljenje za kategorijo B sem dobil leta 1995 pri 24 letih. Takrat smo študentje uporabljali javni prevoz ali štopali. Moj prvi avto je bil bencinec R4 oziroma katrca.

Potem so se zvrstili … danes vozite? In zakaj?

Po Renaultovi katrci sem izmenično prehajal od evropejca do japonca, če se prav spomnim, je bil vrstni red takšen: renault, daihatsu, volvo V40, mazda6, ford mondeo in toyota avensis. Kot rečeno, enajst let stara toyota avensis 2.0 je zdaj naš družinski avto – ne najbolj ekološka. A vse skupaj je povezano z zaposlitvijo v javnem sektorju ...
 

Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?

Danes smo že priča tranziciji, ki je ni mogoče ustaviti. Alternativni pogonski viri izpodrivajo fosilna goriva in dekarbonizacija se dogaja na več področjih, pri čemer je seveda v ospredju skrb za čim širšo uporabo obnovljivih virov energije. Področje baterij, s katerim se poklicno ukvarjam, ima velik razvojni potencial, saj danes uporabljamo baterije, ki so bile zasnovane za prenosne elektronske naprave. To so razmeroma majhne celice, od nekaj amper ur (Ah) do velikosti nekaj deset Ah, ki temeljijo na tekočih elektrolitih. Višjo energijsko gostoto in večjo varnost bodo zagotavljale baterije, v katerih bo elektrolit na osnovi polimerov, keramike ali njihove mešanice. V takšni kombinaciji bo tudi lažje zamenjati negativno elektrodo s kovinskim litijem in pričakujemo dvakratnik energijske gostote glede na današnjo tehnologijo. Življenjska doba se izboljšuje in baterije brez tekočega elektrolita bodo pomenile še korak naprej. Če povzamem, od današnjih baterij v mobilnih napravah, ki jih je po dveh letih večinoma že treba zamenjati, bomo dobili generacijo baterij, pri kateri bo energijska gostota dvakratnik današnje in življenjska doba veliko daljša od življenjske dobe avtomobilov. Še bolj dolgoročno lahko nato napovem nove generacije akumulatorjev, ki bodo temeljile na alternativnih kemijah in bodo predvsem okoljsko bolj vzdržne in cenejše.
 

Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?

Hibridni pogon je samo za vmesno obdobje, dokler ne bo boljših rešitev na področju baterij in vodikovih tehnologij. Študije kažejo, da večina uporabnikov plug-in oziroma priključnih hibridov ni ravno vestna pri polnjenju. Poleg tega ima danes samo še nekaj odstotkov uporabnikov električnih osebnih vozil težavo z dosegom, vsi drugi pa že lahko s polnim »rezervoarjem« elektronov zadovoljijo dnevne potrebe brez dodatnega polnjenja.

Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?

Vsekakor bi morala biti prioriteta zmanjšanje ogljičnega odtisa, čistost izpustov in varovanje zdravja. Danes tudi tega ne dosegamo popolnoma z elektromobilnostjo in veliko je treba še storiti, da bodo ogljični odtisi akumulatorjev in elektrike manj obremenjujoči za okolje. So pa to začetni koraki, ko se ustvarja prepotrebno znanje za širši razmah elektromobilnosti.
 

Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?

Naslednji družinski oziroma večji avto bo še vedno s pogonom na fosilna goriva, kar je povezano z dejstvom, da vedno kupujem rabljena vozila. Naslednji manjši avto pa bo zagotovo električen, kar so tudi načrti v bližnji prihodnosti, vključno s samooskrbno enoto, napajano iz solarnih panelov na strehi našega doma.
 

Uporabljate javni prevoz?

Predvsem na službenih potovanjih po Evropi. Uporaba javnega prevoza za pot v službo in nazaj pa je zame časovno preveč potratna.
 

Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi vsakdanje potrebe?

Kolo zelo redko uporabim tudi za rekreacijo, bolj mi ustrezajo sprehodi v gozdu.
 

Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?

Nedavno iz Pariza v Bruselj. Vlak najpogosteje uporabljam v zahodni Evropi, če imam sestanke na različnih lokacijah.

Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?

S strokovnega vidika bi reševanje pomanjkljivosti na naših cestah prepustil drugim. Kakor pa sem že dejal na začetku, upam, da je vsaj večini jasno, da elektrifikacija prometa ni samo muha enodnevnica, kot se je zdelo še nedavno. Baterije postajajo vse cenejše, imajo daljšo življenjsko dobo in še je dovolj prostora za nove izboljšave. Vsekakor bo elektromobilnost krojila prihodnje prometne tokove in upam, da se to že danes upošteva. Hitreje je treba prenašati rešitve, ki so se drugje izkazale za inovativne in uporabne. V Sloveniji bi morali izkoristiti svojo majhnost, kar naj bi pomenilo hitro fleksibilnost.

Osebno pa me v prometu motijo vozniki, ki izstopajo, pa naj bo zaradi agresivnosti ali prevelike pasivnosti – eni in drugi ovirajo pretok prometa, predvsem v konicah.