Boljši avtomobilski žarometi – najbolje naložen denar

Navada je železna srajca, pravijo. A pri nakupu sodobnega avtomobila bi se morali otresti prepričanja, da se žarometom ni treba posebej posvetiti. Dve očesi na prednjem delu bosta prišli že s serijsko opremo, si marsikdo misli. V resnici pa je napredek pri osvetljevanju cestišča v zadnjih nekaj letih več kot skokovit. Še kako se splača pogledati na seznam dodatne opreme in odšteti nekaj sto evrov več za sodobnejše žaromete. Razlogov je veliko.

Vse se je začelo s svečo, pozneje petrolejko in navadno žarnico. Avtomobilski žarometi pred sto in več leti po sedanjem izrazoslovju sploh niso svetili, bili so brlivke, vožnja ponoči pa bolj tipanje v temi kot kakšen užitek. Učinkovitost so poskušali reševati na najrazličnejše načine, največkrat z izboljšavami oblike snopa z lečami.

Halogen

Večjo spremembo je pred dobrimi 50 leti povzročila uvedba halogenskih žarometov, ki so namesto z zrakom napolnjeni s halogenskim plinom (bromova ali jodova para), ta pa povzroči, da se del izparelega volframa z žarilne nitke odlaga nazaj nanjo. To omogoči višjo temperaturo žarenja, torej takšna žarnica sveti občutno močneje. Različne vrste halogenskih žarnic še vedno vztrajajo v številnih, tudi novih avtomobilih, a zdi se, da se njihov čas vendarle izteka.

Ksenon

Čeprav so bili naslednja stopnja v razvoju ksenonski žarometi, v širšo rabo so prišli pred približno 25 leti, v prihodnosti ne bodo več imeli pomembne vloge. Pri njih ni več žarilne nitke, pač pa sveti obločni plamen, ki nastane med elektrodama v žlahtnem plinu, ponavadi ksenonu. Njihova učinkovitost je sicer precej večja kot pri običajnih ali halogenskih žarnicah, izboljšana je tudi svetilnost, barva svetlobe je hladnejša, zelo podobna dnevni. Biksenonski žarometi uporabljajo enako tehnologijo za kratke in dolge luči.

LED

Predvsem zaradi cene se ksenonski žarometi počasi poslavljajo, v ospredje pa prihajajo žarometi iz svetečih diod (LED). Pri njih za svetlobo z učinkom elektroluminiscence poskrbijo majhni polprevodniški elementi (diode), njihova svetloba je bolj usmerjena, sama zasnova pa omogoča preprosto oblikovanje žarometov. Sveteče diode so se v avtomobilski industriji uveljavile šele v zadnjem desetletju, a so zaradi svojih lastnosti – predvsem dobre svetilnosti, barve svetlobe in majhne porabe energije – postale zelo široko uporabljane.

Laser

Če se žarometi iz svetečih diod širijo v prav vse avtomobilske razrede, pa so v najbolj prestižnih modelih že na voljo laserski. Seveda pri njih ne gre za neposredno osvetljevanje in žarčenje z laserskim žarkom, pač pa je ta uporabljen za vzbujanje fosforja, ki zasveti. Za to je potrebne še manj energije kot pri svetečih diodah, svetilnost pa dodatno naraste in ne pretiravamo, če napišemo, da iz noči nastane dan – laserski žarometi osvetlijo cesto tudi do 600 metrov daleč.

• Po dolgih letih prevlade halogenskih luči prihajajo v ospredje nove tehnike.
• Sveteče diode so vse bolj pogoste in svetijo bolje.
• Najnaprednejše in najdražje so laserske luči, podobno velja za t. i. nočni vid.

Nastavljanje

Ker je na cesti pomembno, da dobro vidimo, hkrati pa ne zaslepimo drugih, morajo biti žarometi usmerjeni tako, da snop svetlobe ne sveti nasproti vozečim v oči. Pri halogenskih je treba višino snopa večinoma nastaviti ročno iz kabine, kar je zlasti pomembno, ko je avtomobil napolnjen ali vleče prikolico. Pri ksenonskih, LED- in laserskih žarometih se višina nastavlja samodejno.



Še več. Pri najsodobnejših sistemih se ne nastavlja samo višina, ampak tudi usmerjenost snopa. Pri matričnih iz svetečih diod in laserskih žarometih sistem samodejno razporeja snop na predele, kjer ne (z)moti nasproti vozečih. S tem omogoči, da ima voznik pred seboj kar najbolje osvetljeno cesto, tako rekoč vedno zato vozimo z dolgimi lučmi. Ta tehnologija nadgrajuje dosedanje sisteme samodejnega vključevanja dolgih luči in pravzaprav zapolni prostor med vožnjo s kratkimi in dolgimi lučmi. Slabost je, da takšni žarometi ne zaznajo pešcev in kolesarjev, zato mora voznik občasno še vedno sam preklopiti z dolgih na kratke luči.



Za nočno vožnjo po ovinkastih cestah je pomembna tudi tehnologija dinamičnih žarometov, ki sledijo zasuku volanskega obroča oziroma pri novejših sistemih celo zemljevidu navigacijskih naprav in osvetlijo ovinek v smeri vožnje. Dinamični žarometi so se v avtomobilih sicer pojavili že pred več kot pol stoletja, a v zadnjih desetih letih so z uporabo elektronike dobili nov zagon. Ne smemo jih sicer zamenjevati z zasilno rešitvijo v obliki vključevanja meglenk na strani, v katero obrnemo volanski obroč. Manj so se uveljavili žarometi, ki dinamično dvigujejo snop svetlobe, zdaj jih nadomeščajo prej omenjene matrične izvedbe.

Nočni vid

V bolj ljudske avtomobilske razrede se počasi širi tudi tehnologija »nočnega vida«. V tem primeru za pogled naprej ne skrbijo več svetilna telesa v vidni svetlobi, ampak infrardeče kamere, ki zaznavajo objekte glede na njihovo razliko v toploti. Tako je nekaj sto metrov naprej mogoče opaziti vsaj obris pešca ali živali, to pa je dovolj zgodaj, da se jima izognemo, še preden ju opazimo tudi v svetlobi (kratkih) žarometov.

Kakor je razvidno iz tabele, večina avtomobilov v osnovni različici še vedno sveti s halogenskimi žarometi v različnih izvedbah, ki se razlikujejo po dolžini, nastavku in številu žarilnih niti. Ksenonski in biksenonski žarometi se počasi umikajo tistim s svetečimi diodami, laserski so vedno na voljo za doplačilo. Ker so posamezni modeli nadvse različni, je tabela poenostavljena in samo nakazuje, katera tehnologija je pri znamkah najbolj napredna oziroma koliko je treba odšteti za najboljše žaromete. Ti običajno niso na voljo pri vseh modelih ali opremskih paketih, nekatere znamke ne omogočajo doplačila samo zanje, ampak je treba izbrati višjo opremo.