Avtošola ni dovolj: mladi morajo voziti

Poleg vse bolj izrazite agresivnosti, ki jo lahko zasledimo vse naokoli nas, tudi na cestah, je vzrok pogosto v pomanjkanju vaje in izkušenj. Mladi pač sedejo za volan brez ponotranjenih voznih navad in avtomatiziranih reakcij, zgolj s sveže pridobljenim vozniškim izpitom v žepu.

Voziti, voziti, voziti

»V prometu bodite ponižni. Previdni, a ne prestrašeni,« svetuje Robert Štasny iz oddelka za raziskave prometne varnosti pri znamki ŠKODA. »Ko preučujemo nesreče, v katere so vpleteni mladi vozniki, pogosto ugotovimo, da se sploh ne zavedajo nevarnosti. Sploh ne pomislijo, da bi se taka nesreča lahko zgodila. Zato se je izjemno pomembno že takoj na začetku naučiti predvidevati in si predstavljati različne možne nevarnosti. Na cestišču ob gozdu se pogosto pojavlja spolzko listje, iz goščave lahko na cesto steče srna, ko zapeljemo iz predora, nas lahko zaslepi sonce, pred avto lahko kadarkoli skoči pešec ... Vse to je mogoče. Vse to se lahko zgodi. Najboljši način, da mladi voznik razvije vse potrebne vozne navade, vključno s tako pomembno sposobnostjo predvidevanja, je preprosto ta, da vse od trenutka, ko začne voziti, dejansko vozi čim več.«

FOTO: ŠKODA Slovenija

Kajti avtošola je šele začetek. Tu se mladi voznik nauči vrteti volan, uporabljati stopalke, spozna prometne predpise in odpelje svoje prve kilometre v resničnem prometu. A nekdo, ki se na vožnjah v avtošoli sooča z enim in istim krožiščem in dvema semaforiziranima križiščema, ker česa drugega v okolišu preprosto ni, bo izpit pač naredil z drugačnim znanjem kot tisti, ki je svoje prve kilometre odpeljal v večjem mestu.  Tudi voznik, ki vozi in izpit opravi poleti, nima izkušenj, kakršne premore tisti, ki je vozil v jesenskih in zimskih dneh. Sicer mora dve leti po opravljenem izpitu novopečena voznica oziroma voznik v Sloveniji opraviti še tečaj varne vožnje, s katerim naj bi dobil izkušnjo vožnje v težjih pogojih, a ti pogoji – hud naliv, sneg, poledica – dejansko nastopijo že precej prej.

»Šola vožnje se je v zadnjih letih zreducirala na zakonsko nujnost – naučiti voznika voziti toliko, da opravi vozniški izpit. Zraven mu sicer nanizamo čim več nasvetov za naprej, ki pa jih potem pozabi. Glavni faktor so izkušnje, ki jih voznik pridobiva kasneje, ko vozi samostojno,« pove Borut Žagar, inštruktor v avtošoli Šmarca. »V avtošoli pripravimo voznika, tako da mu povemo, kaj je prav in kaj narobe. Novopečeni voznik razume, kaj je kultura vožnje, varnostna razdalja, zakaj so pomembne omejitve hitrosti, razume problem alkohola, drog in tako naprej.« A potem se sooči z realnostjo in začne svojo vožnjo prilagajati drugim – toda drugi udeleženci v prometu ne vozijo po omejitvah, imajo prekratko varnostno razdaljo, prehitevajo, kjer ne smejo ... »Tistim, ki se šele učijo, je težko razumeti, da bodo na izpitni vožnji vozili bolje kot povprečen voznik v Sloveniji. To je ena bistvenih stvari, ki jo morajo novi vozniki ponotranjiti – ne kopirajte drugih! Vozite po svoji pameti!«

FOTO: ŠKODA Slovenija

Otroci že od zgodnjih let spremljajo vozne navade očeta oziroma mame. Ti vzorci se potem prenesejo naprej. »Če otrok vidi, kako oče spije kozarec ali dva in potem sede za volan, pa se vse srečno izteče, ima že vnaprej vzpostavljeno toleranco do tega. Če se je vedno vse srečno izteklo, je težko razumeti, da je edina prava pot v ničelni toleranci do alkohola za volanom. Drugi veliki problem pa je hitrost. Ljudje na avtocesti vozijo precej nestrpno, vozijo za ritjo, potem pa zavijejo z avtoceste na naslednjem izvozu. Kaj profitirajo s takšno vožnjo? Nič! Pa to ne mladi vozniki. Starejši, Abrahamovci, običajno imajo s sabo še ženo in otroke,« opozori Žagar. »Ko na avtocesto spustiš mladega voznika, ga spustiš v džunglo.«

Skupaj z evolucijo avtomobilizma se je spreminjalo tudi učenje vožnje, predvsem v zadnjem desetletju. »Vseeno pa ne moremo narediti preboja, ko gre za povprečno uspešnost, tu številke ostajajo enake. In vzroke najdemo v generacijskih razlikah in motoričnih sposobnostih. Motorična sposobnost mladostnikov pada. Ne glede na to, da imamo danes tehnološko boljše avtomobile, ki jih je lažje voziti, pa je pri mladih nivo padel. Ne vozijo niti mopedov, marsikdo prizna, da ni vozil niti kolesa. To se pozna denimo pri globinski zaznavi, ko je treba v križiščih oceniti, ali je vključevanje varno,« opozarja Žagar.

FOTO: ŠKODA Slovenija

Družinska stvar

Od Skandinavcev smo prevzeli vožnjo s spremljevalcem, ki se obnese zelo različno. »Dobro se obnese tam, kjer starši sodelujejo in dajo avto na razpolago ter vozijo različne relacije. Ko pridejo ti mladostniki po dveh letih vožnje v avtošolo, se jim pozna, da imajo izkušnje, in ni več potrebno veliko, samo še nekaj korekcij, in to je to. Večinoma pa starši nimajo časa, pa še takrat, ko ga imajo, se bojijo za avto, sploh če je ta zanje statusni simbol. In ko mladi voznik vozi, so starši zraven živčni.«

Nasploh je vožnja pogosto družinska stvar, a vedeti je treba, da novopečena voznica oziroma voznik ob sebi res ne potrebuje strogega očeta, da bo igral vlogo inštruktorja in v avtomobilu ustvarjal napetost. »Nasprotno: mladim moramo dati vedeti, da jim zaupamo in jim želimo omogočiti svobodo. Da jim samo kažemo, kakšne nevarnosti in zahrbtne situacije jih lahko čakajo. Če so razmere v družini že tako ali tako naelektrene, pa je seveda naivno pričakovati, da bodo mladi v avtu kar naenkrat začeli upoštevati nasvete staršev,« ocenjuje Aleš Horčička, predsednik združenja avtošol Republike Češke. »Nista pa mama in oče edina rešitev – tu so še starejši bratje in sestre, izkušenejši prijatelji, odlična rešitev pa so tudi dodatne ure vožnje v avtošoli, ki se osredotočajo na specifične situacije.«

FOTO: ŠKODA Slovenija

Idealen avto za mladega voznika

Če kupujete rabljen avto, nikar ne varčujte na račun varnosti – kupujte preverjeno vozilo, opremljeno z dovolj varnostnimi blazinami. Če izbirate med novimi modeli, pa bo za mladega voznika najbolj primeren manjši avto, kot je denimo nova ŠKODA FABIA. Takšni avtomobili so cenovno bolj dostopni in pogosto opremljeni z vsemi varnostnimi blazinami ter zmečkljivimi conami. Z do devetimi varnostnimi blazinami je ŠKODA FABIA celo eden najbolj varnih avtomobilov v svojem razredu, kar potrjuje tudi vseh pet zvezdic na strogih testih Euro NCAP. V pomoč vozniku bo tudi sistem Drive Assist 2.0 in možnost samodejnega parkiranja. FABIA pa je prvič opremljena tudi s sistemom za prepoznavo prometnih znakov in sistemom Front Assist s predvidljivo zaščito pešcev in kolesarjev.