Audi A7 sportback 50 TDI S quattro S line (FOTO)

A7 je bil pri Audiju vedno poseben avtomobil, kot nekakšna niša med njegovimi največjimi modeli. Tudi tokrat se zdi tako, na trg pa prihaja le malo za bolj znanim audijem A8. Niše so mi bile vedno zanimive.

To je velik avtomobil, skoraj pet metrov meri v dolžino, a ko ga pogledamo s strani ali zadaj, ne deluje okorno. Pravzaprav je njegova silhueta zame ena najlepših med večjimi avtomobili, ki so se zad­nje čase pojavili na naših cestah. Marsikateremu častilcu nemških premijskih limuzin ta pojava ne ustreza, ampak okusi so različni in sam mislim ravno nasprotno: hvala bogu, da še imajo kakšen model, ki izstopa iz rigidnega dojemanja tovrstnih izdelkov. In luči na zadku, kjer na srečo ni nobenih kromastih dodatkov, svetijo v prekrasni liniji, druge velike limuzine iz Münchna ali Stuttgarta tega ne dosegajo.


 

Uvodoma v ponudbi šestvaljni motorji

A7 je tako kot doslej po zasnovi kupejevsko zašiljena kombilimuzina z velikim prtljažnim oknom.To se odpre visoko in omogoči povsem preprost dostop do zelo velikega prtljažnika, ki se lahko še poveča, če podremo drugo vrsto sedežev. Tam je prostora dovolj, sta pa naslanjali bolj pokončni in fiksni, torej brez nastavljivega nagiba. Spredaj je udobje vrhunsko, dovolj prostorno je v vse smeri, s sedežev vstanemo spočiti, tudi po daljši vožnji. No, se pa to v tako dragem avtomobilu pričakuje. Tako kot odlična izdelava, ki smo ji seveda priča. Armaturna plošča je čisto nova in drugačna, lahko si nastavimo povratni odziv na pritisk prsta pri upravljanju dveh sredinskih zaslonov. Zasnovana sta logično in delujeta atraktivno, se pa na njiju nabirajo prstni odtisi. Poleg kake krpice bi bil dobrodošel še vrtljiv gumb ali kolesce za nastavitev klimatske naprave.

Vsaj uvodoma so v ponudbi šestvaljni motorji. Sam bi si tako prestižen avto, za katerega moraš imeti nekaj pod palcem, vselej zamišljal z bencinskim agregatom, a testni A7 je imel dizelskega z največjo močjo 210 kW (285 KM). V mestu je nekoliko glasen, morda se mi le zdi, a samodejni men­jalnik si ob močnejšem pritisku na plin za prestavljanje navzgor vzame kako desetinko sekunde več časa, kot bi pričakoval. Ko zapeljemo na magistralno cesto, stroj povsem potihne, in bolj ko osvajamo kilometrske razdalje, vse bolj prepričljiv je, prestavljanje je takrat odlično. Zmogljivosti je več kot dovolj, čutiš, da je zaloge moči veliko več, kot je večinoma potrebuješ.




 

Hitro, a sploh ne glasno

Z blagim hibridnim sistemom zna A7 po drugi strani dobro jadrati, in če niste zelo ostri na plinu, vas nagradi z za tako velik avtomobil ugodno porabo; tudi le 6,5 litra je kazalo povpreč­je na računalniku. Varčnost se najbolj pokaže v ekonomskem programu, čez luknje pa se boste z nizkimi pnevmatikami na zračnem vzmetenju najbolje vozili v komfortni nastavitvi. V športnem načinu gre še hitreje, a sploh ne glasno. Štirikolesni pogon in štirikolesni volanski mehanizem ga v zavoje vodita zanesljivo in nezahtevno uživaško.

Audi A7 najbolj zleze pod kožo na daljši vožnji, med katero recimo cenimo natančno delovanje radarskega tempomata in drugih asistenčnih sistemov, tudi med cestnimi črtami krmari in nas po potrebi nežno in nestresno vrača proti sredini voznega pasu. Avtomobil, ki ni dirkač, je predvsem po potrebi hiter in všečen potovalnik visokega razreda.