»Zajokala sem šele, ko sem odhajala z občine.«

Trbovlje – Po stopnicah propadajoče večstanovanjske hiše je prišla z baterijsko svetilko. »Izklopili so nam elektriko na stopnišču, od aprila nas občina meče še iz stanovanja. Ponudili so nam, da gremo v bivalne enote v Bevško, ker bodo našo hišo rušili. Napoti smo AAgradingu, občina pa namesto ljudem, pomaga 'privatnikom'. Če smo revni, še nismo neumni,« pravi Rosanda Mak.

So ljudje, ki se v življenju znajdejo in so ljudje, ki se ne. Rosanda in Ciril Mak se očitno slabše znajdeta, sebe, sedemletnega sina in 18-letno hčer se trudita preživeti s sedemsto in še nekaj evri. Rosanda ne dela, mož občasno, za subvencijo stanarine nista nikoli zaprosila, pozno sta prišla do otroškega dodatka, tudi vlog na Center za socialno delo (CSD) nista veliko poslala. A z aprilskim dopisom, v katerem jim občina sporoča, da se najemna pogodba izteče in da morajo v dveh mesecih iz stanovanja, se jim je porušil svet. »Šla sem k županji. Rekla sem si, da ne bom jokala, pa naj reče, kar hoče. Solzo sem spustila šele, ko sem odhajala. Ko sem ugotovila, da nam občina ne bo pomagala,« pravi Makova in dodaja, da tudi njeni sestri, ki je stanovala v isti hiši, niso. S tremi otroki živi pri starših; pet ljudi si deli eno sobico …


 

Ponujajo jim bivalne enote

Hiša na Trgu Franca Fakina 14 v Trbovljah je praktično ruševina. V njej vztrajajo samo še Makovi. Priselili so se pred petimi leti. »Občino smo prosili za izredno dodelitev stanovanja, pa so nas zavrnili. Županja mi je očitala, da se nismo prijavili na razpis za stanovanja. Priznam, zamudili smo ga, nanj se tudi ne bi mogli prijaviti, ker nimamo dovolj prihodkov,« razlaga Makova. Najemnino, 50 evrov mesečno, pravi, občini plačujejo redno. Ko jim je občina za pol leta ponudila nadomestno bivanje v hiši Zarja v Bevškem, je pomoč poiskala pri socialni delavki na sinovi osnovni šoli. »Strinjala se je, da 28 kvadratnih metrov za družino in otroka, ki za učenje potrebujeta mir, ni primernih. Na občini pa so rekli, naj sina tačas, ko se bo hči učila, peljem na dvorišče …« Hčerka je dijakinja zadnjega letnika srednje zdravstvene šole.
 

Le komu ruševina ne bi bila v napoto?

Da je objekt nevaren za bivanje, priznava tudi županja Jasna Gabrič, ki je tudi sama najemnica stanovanja v lasti matere Primoža Urbanije, lastnika AAgradinga, podjetja, ki je kupilo prostore nekdanje Kmetijske zadruge Trbovlje. Makovi so njihovi prvi sosedje. Gabričeva obtožbe na svoj račun, da Makove meče ven, da bi omogočila širitev podjetniku Urbaniji, zavrača. Tudi Urbanija zanika, da bi na tej lokaciji načrtoval trgovski center. »Objekte, katerih lastniki smo od junija letos, uporabljamo za skladiščenje in to načrtujemo tudi v bodoče. Večstanovanjski objekt nam ne predstavlja nobene ovire,« je za Delo zagotovil Urbanija in dodal, da ga objekt, ki ga je občina na javnem razpisu »prodajala za suho zlato«, ne zanima. »To niso poštene besede. Zanimamo ga mogoče res ne. A komu ne bi bili v napoto, če se dva objekta držita tako skupaj kot naša?« se sprašujejo Makovi.

Na občini so izračunali, da bi sanacija objekta stala več kot je njegova tržna vrednost. Stroški so ocenjeni na 267.700, objekt pa bi po prenovi lahko prodali za 214.600 evrov. A na razpis se ni javil nihče …