Vedno več informacij, pa vedno manj znanja

Celje – Več kot tristo učencev, dijakov in mentorjev je ta teden na Gimnaziji Celje - Center (GCC) živelo znanost. Od naravoslovja do humanistike. Od kemijskih poskusov do učenja tehnik memoriranja. Na GCC že enajsto leto z veliko nacionalno prireditvijo zaznamujejo svetovni dan znanosti za mir in udeleženci iz vse Slovenije vsako leto znova spoznavajo, da je znanost lahko zabavna, sproščujoča, navdihujoča in tista, ki dela življenje boljše.

V zadnjem desetletju so na GCC gostili že več kot 2300 učencev in dijakov iz vse Slovenije, pa tudi najrazličnejših gostov iz sveta znanosti, večinoma univerzitetnih profesorjev. Tokrat jih je navduševal Janez Dovč s predstavo Tesla. »Mogoče se bo po današnji predstavi kakšen učitelj malo zamislil, da bi na bolj zanimiv način predstavil snov. Človek si ne bi mislil, ampak se da,« je po ogledu dejal dijak GCC Anej Kostrevc. Sam se pripravlja, da bo na maturi opravljal fiziko, in pravi, da so se mu ob ogledu predstave sestavili koščki sestavljanke, koščki pri urah slišane snovi.

Tudi zato, ker je Dovčeva predstava vzorčni primer, kako pristopati k tako zahtevni snovi, kot sta elektrika in z njo povezani Nikola Tesla, so ga letos povabili na tradicionalni dan Veselje do znanosti. Zanimanje za ta dan je veliko, več obiskovalcev sploh ne morejo sprejeti. Ravnatelj GCC Gregor Deleja meni, da tudi veliko zanimanje kaže, da med mladimi obstaja za znanost nujna radovednost: »Drugo vprašanje pa je, ali znamo dneve, kot je ta, izvajati pri pouku. Zaradi zahtev eksternih preverjanj nam velikokrat zmanjkuje časa, da bi si, ko se v razredu postavi iskreno vprašanje »zakaj«, vzeli čas za odgovor. Eden od paradoksov šolstva globalno gledano je, da je vedno več informacij in vedno manj znanja.«


 

Nujno otroško čudenje

Dogodek na GCC pripravijo vsako leto kot člani mreže šol Unesco ASP​. Na ta dan v šoli poka, se kadi, diši, igra na različne inštrumente in se pri tem uči fiziko, pa tudi piše in ustvarja. »Vedno je kaj zabavnega pri kemiji, tekoči dušik je otrokom vedno zanimiv. Izdelujejo parfume, mila, različne uporabne izdelke za gospodinjstvo,« je na hitro opisala vodja projekta Marjana Turnšek. Prav kemijski poskusi, ko s sodo bikarbono in kisom na hitro ustvariš vulkan ali ko slišiš pok vodika pri stiku z zrakom, najbolj ostanejo v spominu. Dolgoročno so to velike naložbe, razlaga svoje izkušnje dijak GCC Maj Mravlak: »Čeprav poskuse delamo tudi v šoli, je na tem dnevu poskusov in vaj veliko več, pa še drugačni so. Ker se zabavamo in nasmejimo, nam znanost res približajo.«

Glasbenik in fizik Janez Dovč, ki je mlade najbolj navdušil z igranjem na lasersko harfo, meni, da je ključ do uspeha otroško čudenje: »Ne da smo otročji vse življenje, ampak da zadržimo otroško čudenje. Na takšen način so se znanstveniki, kot sta bila Nikola Tesla in Albert Einstein, lotevali svojih tematik in se kot otroci veselili novih spoznanj. Je pa Tesla že za čas pred 100 leti rekel, da živimo v družbi spektakla, v kateri je težko ohraniti notranjo tišino. Kaj bi rekel šele danes. Zato včasih težko pride do pozornosti. Pri takšni predstavi pa z nekimi atraktivnimi inštrumenti odpreš vrata in posadiš neko misel dosti globoko. Verjetno so tudi naši učitelji marsikaj podobnega povedali, ampak nismo bili pozorni.«
 

Podhranjena znanost

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport neposrednih podatkov o odločanju mladih za znanost nima. Vendarle pa opažajo, da je udeležba mladih na različnih tekmovanjih znanja tradicionalno velika in da so tudi mednarodni rezultati izjemno dobri: »Iz tega lahko sklenemo, da je zanimanje mladih za znanost/eksperimentiranje nenehno veliko.« Dodali so, da se postopoma povečuje tudi vpis na naravoslovnotehniške študijske programe, in poudarili, da je za razvoj družbe ključen uravnotežen razvoj vseh znanstvenih disciplin. Glede financiranja znanosti, ki je v času gospodarske krize strmoglavilo, pa priznavajo, da primanjkljaja še niso nadomestili: »Občutno povečanje sredstev bo za zagotavljanje kakovosti in konkurenčnosti potrebno tudi v prihodnje. Politična zaveza je dvig sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost za en odstotek BDP do leta 2022.«

Statistični urad RS je prejšnji teden objavil začasne podatke, da smo za raziskovalno-razvojno dejavnost lani v Sloveniji porabili 801,1 milijona evrov (504,5 milijona evrov so od tega plačale gospodarske družbe), kar je 1,9 odstotka BDP in je manj kot leto prej. Po začasnih podatkih so 63 odstotkov teh sredstev prispevale gospodarske družbe, država pa 23 odstotkov.

Šolsko ministrstvo vendarle vztraja pri promociji znanosti. Zapisali so, da lahko k temu veliko prispevajo učitelji, za katere so pripravili posebne programe, spodbujajo pa tudi raziskovalne organizacije in institucije, da svoja vrata čim širše odpirajo tudi mlajšim. Da se vendarle, kljub včasih problematičnim učnim načrtom, v učilnici da vzbuditi ljubezen do znanosti, priznava tudi Deleja: »Učni načrti podajo ključne cilje, ne predpisujejo pa poti. In v iskanju teh poti bi se tudi učitelji večkrat morali znati navduševati nad čim novim oziroma si predvsem to upati ali pa vzeti to avtonomijo, ki jo včasih tako pogrešamo v našem poklicu oziroma smo je menda nekoč imeli več.«