Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Štajerska

Reševali problem in ostali brez plačila

HTZ, hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje, toži Igem v stečaju in Mestno občino Velenje.
Sto devetindvajset parkirnih mest je po zadnjem rednem poročilu stečajnega upravitelja Igema v garažni hiši na Gorici še vedno neprodanih, saj čakajo na konec pravde. FOTO: Brane Piano
Sto devetindvajset parkirnih mest je po zadnjem rednem poročilu stečajnega upravitelja Igema v garažni hiši na Gorici še vedno neprodanih, saj čakajo na konec pravde. FOTO: Brane Piano
3. 10. 2024 | 05:00
5:27

Invalidsko podjetje HTZ Velenje, hčerinska družba Premogovnika Velenje, zaradi posla pri gradnji poslovno-stanovanjskega objekta (PSO) Gorica že nekaj let vlaga tožbe. Po posredovanju Mestne občine Velenje so se vključili v projekt, ker ga eden od investitorjev, podjetje Igem Tomaža Ročnika, ni bil več zmožen nadaljevati. HTZ celotnega plačila ni dobil, skupno naj bi bil oškodovan za 2,6 milijona evrov.

Projekt na Gorici je bil vreden 24 milijonov evrov. Velenjska občina in Stanovanjski sklad RS sta financirala 132 neprofitnih stanovanj in 198 pripadajočih pokritih parkirnih mest, podjetje Igem pa gradnjo petnajstih tržnih stanovanj, trgovskega centra in 460 parkirnih mest za trg. Težave so se začele že kmalu po začetku gradnje leta 2010, ko so banke Ročnikovemu Igemu začele ustavljati kreditne linije, kupci poslovnih prostorov so se umaknili, gradnja objekta se je ustavila, na Gorici pa je ostala gradbena jama.

image_alt
Hčerinsko podjetje premogovnika čaka na sodbo

Kot smo nekaj let kasneje poročali v Delu, je velenjska občina leta 2012 posredovala, da se je v reševanje vključila hčerinska družba Premogovnika Velenje (PV) HTZ. Leta 2013 je v objekt vdrla voda, novogradnja se je začela posedati, da jih je skrbelo tudi za varnost blokov v okolici. HTZ je dela opravil, a plačila ni bilo. Igem je pristal v stečaju, HTZ pa že nekaj let vlaga tožbe. Na včerajšnjem naroku ponovljenega postopka na celjskem okrožnem sodišču smo tako vnovič poslušali o parkirnih mestih, ki bi jih morala kupiti občina, da bi HTZ dobil plačilo za opravljeno delo.

Posla niso hoteli

Nekdanja direktorica HTZ Suzana Koželjnik je dejala, da v HTZ tega posla na Gorici sploh niso hoteli: »Naš kontroling je bil proti, da gremo v projekt z Igemom, ker nam je bil dolžan več kot 300.000 evrov še iz projekta pri gradnji Mercatorja. Prav zato smo hoteli, da k projektu pristopi Mestna občina Velenje, ker Igemu nismo zaupali.« To je potrdil tudi vodja projekta v HTZ Stane Blagotinšek: »Igem je bil insolventen. Občina je to vedela in je HTZ zraven potegnila. HTZ brez občine ne bi šel v to.«

image_alt
Hčerinsko podjetje premogovnika toži nekdanjega direktorja

Poleg izvajalske pogodbe je bil sklenjen tudi dogovor, da bo občina odkupila vsa garažna mesta, s čimer bi HTZ dobil plačilo. A občina jih je kupila okoli 300, več kot sto pa ne. Vodja projekta Stane Blagotinšek je spomnil: »Dogovor je bil, da bo občina do 31. 12. 2014 odkupila eno etažo garaž, do 31. 12. 2015 pa še drugo etažo. Več pozivov je bilo, naj to storijo, tudi večkrat smo šli tja, skupaj s predstavniki PV in HSE.« Dodal je, da so te podzemne garaže predstavljale okoli 30 odstotkov celote: »2,6 milijona evrov je bilo dolga iz tega projekta. Občino smo velikokrat pozvali k plačilu. Izvršbo smo vložili na Igem, ker je bil naročnik.«

Spomin

Nekdanji direktor PV Milan Medved je bil v eni od tožb, ki jih vlaga HTZ, že zaslišan kot priča. Novembra 2022 je dejal, da so v projekt vstopili na pobudo takratnega velenjskega župana Bojana Kontiča. Včeraj je poudaril, da to ni bila pomoč Igemu in da je bil za HTZ dober posel zaradi referenc. Medved, ki je danes mestni svetnik, se je leta 2014 z direktorskega mesta PV poslovil, kasneje je PV zaradi oškodovanja družbe pri nekem drugem poslu z občino zoper njega vložil tožbo in jo tudi dobil.

image_alt
Hčerinsko podjetje premogovnika toži občino

Predstavniki velenjske občine so eden za drugim, vključno z direktorjem občinske uprave Iztokom Morijem, ponavljali, da je občina kupila toliko parkirnih mest, kolikor jih je le lahko. Čeprav so imeli v proračunu rezervirana sredstva, nekaterih parkirišč niso mogli kupiti, ker so bile na njih že hipoteke. Pooblaščenka HTZ odvetnica Tanja Martelanc pa je na sodišču dejala, da so bile hipoteke na vseh parkiriščih, in poudarila: »HTZ v celoti prereka navedbe glede neobremenjenosti oziroma obremenjenosti parkirnih mest. Na vseh nepremičninah je bila zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ki je bila vknjižena pred vsemi hipotekami. Kar pomeni, da bi se občina lahko tudi leta 2016 vpisala kot lastnica teh nepremičnin zaradi vrstnega reda.« Zakaj niso odkupili parkirnih mest, če so denar imeli v proračunu, zaznambe vrstnega reda pa so tudi bile, se priče niso spomnile.

Sodbo bo sodišče izdalo pisno.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine