Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Štajerska

Platano podrli zaradi novih stopnic in požarne varnosti

Na občini so na podlagi strokovnih mnenj prepričani, da projekta niso mogli prilagoditi, vendar drugi strokovnjaki menijo, da bi se drevo dalo rešiti.
Posekana zdrava platana na dvorišču Celjskega doma. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Posekana zdrava platana na dvorišču Celjskega doma. FOTO: Špela Kuralt/Delo
9. 7. 2019 | 06:00
10. 7. 2019 | 10:55
5:11
Celje – Borka za drevesa Irena Ašič je zaman poskušala rešiti okoli sto let staro in povsem zdravo platano na dvorišču Celjskega doma. Podrli so jo, ker bi jo lahko poškodovala gradbena dela za nove stopnice, zato bi lahko bila nevarna, kasneje pa bi bila platana neposredno na evakuacijski poti. Vpleteni zatrjujejo, da projekta niso mogli prilagoditi, Robert Hostnik iz zavoda za gozdove, ki je pred leti že uspešno rešil platane pred Mestnim kinom Metropol in pri železniški postaji, meni drugače.

»Bila sem tam, da bi preprečila posek, pa se je nek tip drl: 'Odstranite to babo! Ven jo vrzite, sicer jo bom ven odnesel in prebutal.' Potem se je delavec pol ure z bagrom zaletaval v platano, pa je niti za ped ni premaknil,« je razburjena razlagala Irena Ašič. Podporo so ji izrazili številni meščani, ki ne morejo razumeti, zakaj je platana padla. Sploh zato, ker je bila v junijskem mestnem časopisu ob predstavitvi obnove dvorišča Celjskega doma še vrisana.

Platana je bila v projektu ves čas predvidena. Slika je iz zadnje, junijske številke mestnega časopisa. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Platana je bila v projektu ves čas predvidena. Slika je iz zadnje, junijske številke mestnega časopisa. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Arboristka Tanja Grmovšek je novembra lani v arborističnem mnenju predlagala ohranitev platane in med drugim zapisala: »Drevesa na dvorišču Celjskega doma imajo z vidika zagotavljanja pokritosti območja s krošnjo odraslega drevesa veliko vlogo v prostoru.« Naročila je, da je treba kopati ročno ali uporabljati zračni puhalnik, zalivati in sproti sanirati morebitne poškodbe.

Sekanje mogoče platane. FOTO: Irena Ašič
Sekanje mogoče platane. FOTO: Irena Ašič


Prejšnji teden pa so se po odstranjenih prvih plasteh in prvih gradbenih delih predstavniki občine, gradbeniki, predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Grmovškova odločili drugače. Kot so odgovorili z občine, so ugotovili, »da bi bil koreninski sistem platane zaradi gradbenih del tako poškodovan, da bi bil ogrožen dolgoročni obstoj in s tem stabilnost drevesa, kar bi lahko ogrožalo objekt in uporabnike objekta. Drug pomemben strokovni vidik, ki smo ga upoštevali pri odločitvi o odstranitvi platane, pa je opomba iz požarnega načrta.« V njem namreč piše, da drevo »onemogoča varno evakuacijo iz objekta do zbirnega mesta zunaj objekta. Predlaga se umik tega drevesa.«


Drugačen načrt?


Drevo doslej požarne varnosti ni motilo. Evakuacijska pot bo zdaj po novih stopnicah, ob razširjenem zimskem vrtu. Na vprašanje, zakaj stopnic niso speljali drugače, arhitekt Matjaž Gril pravi, da to ni mogoče: »Novo stopnišče je zahteval ZVKDS in arhitekturno pravilno je, da smo jih umestili sem. Drevo bi zakrivalo četrtino evakuacijske poti. Če tisoč ljudi beži iz dvorane, mora biti pot povsem prosta. Ko bi prvi človek padel, bi se ostali nanj naložili kot drva. Za nas je ta možnost slabša, saj bomo imeli veliko več dela z zagotovitvijo ustreznih klimatskih pogojev, platana je namreč dajala senco. Ampak če tehtam človeška življenja ali drevo, se bom odločil za ljudi. Me ne skrbi, da moje besede ne bi držale.«

Pogled na prazno dvorišče Celjskega doma, kjer bodo odslej nove stopnice in večji zimski vrt, ki pa ne bo imel sence. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Pogled na prazno dvorišče Celjskega doma, kjer bodo odslej nove stopnice in večji zimski vrt, ki pa ne bo imel sence. FOTO: Špela Kuralt/Delo


V preteklosti so v Celju že reševali platane. Platani pri železniški postaji se je umaknila celo ena najbolj prometnih cest v mestu, rešili so tudi tri platane pri kinu Metropol, kjer je bilo prav tako treba previdno in globoko kopati ter menjavati podzemne vode. V obeh primerih je sodeloval Robert Hostnik iz zavoda za gozdove. Prepričan je, da bi se pri Celjskem domu dalo ravnati tudi drugače: »Načrtovalci so imeli dovolj časa in možnosti, da bi platano rešili, arboristična študija je bila spisana pred več kot pol leta! Če bi bila res volja, bi bila tudi pot. Vse bi se dalo prilagoditi. Po mojem mnenju so se odločevalci napačno odločili.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine