Parkirni kaos ali končno nekaj dodatnih mest

Mestna občina Celje bi problem iskanja parkirnega mesta rešila tako, da bi parkirišče za spodnjim gradom in Maksimilijanom spremenila v modro cono. S tem bi pridobili 442 parkirnih mest za obiskovalce, zaposlene pa občina usmerja na druga parkirišča. Težava je, ker v analizi, ki je vključevala eno samo sredo in eno soboto, niso pokazali, da so podobna parkirišča že zasedena okoli 90-odstotno.

Po analizi, ki so jo predstavili mestnim svetnikom na aprilski seji, vsak dan v mesto prihaja okoli 600 zaposlenih. Ti menda zasedejo vsa možna parkirišča, kar pomeni, da za obiskovalce zmanjka prostora. Predlog občine bi obiskovalcem precej olajšal prihod v mesto, za zaposlene pa bi bil, po podatkih, ki jih imajo na občini, a jih v gradivu za mestni svet ni bilo, nočna mora.

Infografika Delo

Po javno dostopnih podatkih družbe ZPO, ki upravlja javna parkirišča, je v Celju 450 parkirnih mest v modri coni. Zakaj jih mesto potrebuje še dodatnih 442 in koliko bi jih bilo dovolj za vse obiskovalce, na občini ne vedo: »Koliko dodatnih parkirnih mest v modri coni bi potrebovali, da bi izpolnili potrebe obiskovalcev, je težko natančno določiti brez dodatne analize obratovanja in povpraševanja.«

Dodali so, da številni obiskovalci v centru kljub 450 parkirnim mestom v modri coni ne najdejo parkirnega prostora, ker del teh zasedejo prebivalci starega mestnega jedra, ki imajo letne dovolilnice, ter imetniki mesečnih dovolilnic za parkiranje v tej coni: »Pogosto se zgodi, da v modri coni parkirajo tudi vozniki, ki tam ostajajo dlje, kot je predvideno (največ dve uri), kar onemogoča normalen obrat teh mest.« To je mogoče narediti tudi na daljavo z aplikacijo Centralka.

Parkirišče za spodnjim gradom je trenutno zasedeno od 95- do 100-odstotno, večinoma z zaposlenimi v mestnem središču. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kam z zaposlenimi?

V analizi parkiranja v enem delovnem dnevu (sreda, 22. januar) so občinske službe spremljale število obiskovalcev, zaposlenih in stanovalcev, ki parkirajo v mestnem središču. Za Delo so pojasnili, da so to naredili s spremljanjem in zapisovanjem »zadnjih treh znakov registrske tablice ter znamke in barve vozila. Na podlagi teh podatkov smo lahko spremljali, koliko časa je bilo posamezno vozilo parkirano na določenem mestu.« Če je bilo vozilo parkirano predvsem ponoči, so ga šteli za stanovalca, če je bilo parkirano od štiri do deset ur, je bil zaposleni, do treh ur parkirano vozilo pa so obravnavali kot obiskovalca.

Miran Gaberšek iz celjske občine je ob predstavitvi gradiva na seji mestnega sveta podal alternativo: »Za zaposlene v mestu, ki večinoma parkirajo tu, je še dovolj parkirnih mest v okolici – mestni park, Vrunčeva in Aškerčeva ulica, Tkanina (Teharska), parkirni hiši Glazija in Celeiapark.« Letna dovolilnica v parkirni hiši Celeia stane 500 evrov, dražja je Glazija, a predlagajo, da bi za to, da bi spodbudili zaposlene k parkiranju v Glaziji, znižali letno dovolilnico na 600 evrov, torej 50 evrov na mesec, zdaj za spodnjim gradom plačujejo 40 evrov na mesec. A za Glazijo bi morali plačati naenkrat. Če bi želeli plačati enako, bi morali poiskati drugo parkirišče v coni II, česar se zaveda tudi Gaberšek, ki je ob koncu seje poudaril: »Za zaposlene je Vrunčeva ulica najboljša alternativa, samo nekaj minut je peš.«

Za stavbo Maksimilijan je trenutno še parkirišče, povezano s parkiriščem za spodnjim gradom. A ta del, kjer je makadam, ni v občinski lasti, zasebni lastnik pa načrtuje gradnjo. Tu v prihodnosti parkirišč zagotovo ne bo več. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Težava je, ker so ta parkirišča zelo zasedena, kot je opozoril tudi svetnik Damir Ivančič: »Kaos je že zdaj na Vrunčevi in Aškerčevi. Če ne prideš ob sedmih zjutraj, parkirnega mesta ni.« Občinarjem pa je napovedal: »Ko se bo vse to s spodnjega gradu zgrnilo drugam, bo kaos še večji. Celeiapark se omenja kot alternativa. Zakaj ni tam že zdaj zapolnjeno? Ker je arhitekturno slaba. Dostop z večjimi avtomobili je otežen, prej si ga poškoduješ, kot parkiraš.« Čeprav na seji svetnikom zasedenosti parkirišč niso predstavili, so za Delo z občine odgovorili, da je parkirišče na Vrunčevi ulici, kamor pošiljajo zaposlene, zasedeno od 80- do 90-odstotno. Od vseh parkirišč (ne parkirnih hiš), ki jih je Gaberšek navajal kot alternativo, je največ prostora v mestnem parku, a tam je vseh mest skupaj 77.

Vroče poletje

Očitno so na občini uvideli, da na sedanja parkirišča ne morejo računati kot na alternativo, zato so nam po seji odgovorili, da so rezerve v obeh parkirnih hišah in v mestnem parku: »Poleg tega se bomo lotili gradnje prizidka k parkirni hiši Glazija (približno novih 150 parkirnih mest) in ureditve nekaj drugih novih parkirnih površin, s čimer bomo dolgoročno izboljšali razpoložljivost parkirišč.« Kdaj bi se to zgodilo, ni znano.

Parkirišče za spodnjim gradom je trenutno zasedeno od 95- do 100-odstotno, večinoma z zaposlenimi v mestnem središču. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Svetniki bodo o odloku, ki bi lahko povečal modro cono in bi začel veljati poleti, odločali na majski seji. Ali bodo predlog ublažili, še ni znano, saj proučujejo še vse predloge svetnikov. Ti so opozorili tudi, da vsi zaposleni niso iz Celja in tako ne morejo s Celebusom, peš ali s kolesom, zato parkirišča morajo biti. A za Maksimilijanom jih dvesto v prihodnosti ne bo več, zasebni lastnik tam namreč načrtuje gradnjo. Že jeseni pa jih nameravajo nekaj ukiniti na Gosposki ulici na podlagi usmeritev Poklicne gasilske enote Celje in podjetja Simbio, hkrati pa si želijo, da bi tam, mimo glasbene šole in stolnice, lahko peljal tudi Celebus.