Menjava zemljišča pri Lanovžu začasno ustavljena

Celje – Za gradnjo medloškega protipoplavnega nasipa mora občina pridobiti še dve zemljišči. Eno z menjavo s podjetjem CEP, ki bi mu občina v zameno dala zelenico pri Lanovžu. Občina je svetnike prepričevala s cenitvijo, ki naj bi dokazovala, da menjava ni sporna. A cenitveno poročilo je bilo izdelano šele po seji, na kateri so svetniki odločili, da zelenica ni javno dobro, ter s tem omogočili menjavo. A te še ne bo, ker se zatika pri drugem medloškem zemljišču.

Svetniki so ukinitev javnega dobrega na zelenici pri Lanovžu podprli, čeprav je odbor za finance in premoženjska vprašanja to zavrnil. Kot izhaja iz zapisnika seje odbora, ki je bila konec marca, je občinska uslužbenka Aleksandra Rezar »pojasnila, da je menjava zemljišč mogoča, če razlika v vrednosti zamenjanih zemljišč ni večja od 20 odstotkov. Po pridobljenih cenitvah je bilo ugotovljeno, da ne gre za večjo razliko. Po zakonodaji je menjava zemljišč dovoljena.«

Cenitve tako članom odbora kot tudi kasneje svetnikom na seji, ki je bila 3. aprila, niso pokazali, niti je nihče ni zahteval. Bi jo pa težko kdorkoli dobil, saj cenitvenega poročila takrat sploh še ni bilo. Občina ga je Delu poslala po zahtevi do dostopa do informacij javnega značaja. Izdelano je bilo osem dni po seji, in sicer 11. aprila.

Ogromne razlike

Zemljišče v Medlogu v lasti družbe CEP Urbana in Sabine Majcen je veliko 5613 kvadratnih metrov in je po podatkih Gursa vredno 8549 evrov. Zelenica pri Lanovžu je velika 6661 kvadratnih metrov in po oceni Gursa vredna 59.949 evrov. Razlika v ceni je torej večja od 20 odstotkov. Cenitev, ki jo je naročila občina, je vrednosti obeh zemljišč znatno približala. Kot izhaja iz cenitvenega poročila, je medloško zemljišče, ki je na poplavnem območju in kjer naj bi zgradili nasip, vredno 102.998,55 evra. Zelenica ob Lanovžu ob obvoznici in skoraj v središču mesta je po cenitvi vredna dobrih šest tisočakov več, in sicer 109.173,79 evra.

Cenitev je pripravil sodni cenilec Silvo Plesnik. Isti Plesnik, ki je bil nekoč vodja oddelka za okolje in prostor na celjski občini, potem direktor mariborskega Nigrada, ko je bil ta še v četrtinski lasti Cestnega podjetja Maribor, katerega večinski lastnik je bil Janez Škoberne, ki je Bošku Šrotu pomagal pri lastninjenju Pivovarne Laško, v celjski občini pa prosperiral s podjetjem Ekos. Plesnik je po Nigradu delo našel v družbi VOC Celje, hčerinski družbi VOC Ekologija, ki je v polovični lasti družine direktorja Romana Moškotevca, drugo polovico ima Škobernetova partnerka Simona Okorn, ki je od letošnjega maja tudi direktorica družbe VOC Komunala.

Menjave še ne bo

Na Gursu cenitve ne komentirajo, dejali so le, da so – če imajo pravilne podatke – njihove ocene pravilne in poplavna zemljišča niso veliko vredna. Ne glede na to, kakšna je cenitev – pravilna in poštena ali ne –, menjave še nekaj časa ne bo, sporočajo z občine: »Vse aktivnosti MOC glede menjave predmetnega zemljišča so ustavljene, dokler ministrstvo za okolje in prostor kot investitor projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi ne bo odločilo, ali naj se okrepijo aktivnosti za izvedbo projekta suhega zadrževalnika Levec ali naj se nadaljujejo aktivnosti za izvedbo projekta nadomestnih protipoplavnih ukrepov v Medlogu.« Čeprav je država investitorica, zemljišč ne pridobiva sama. Vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Dušan Slapnik je že marca opozoril, da jih je država stisnila v kot. Občina dodaja, da čeprav bi MOP dejal, da je treba nadaljevati projekt v Medlogu, ne bo šlo hitro: »Pred sklenitvijo menjalne pogodbe z družbo CEP je treba pridobiti še zemljišče, ki je v lasti fizične osebe. Zaradi zahtev lastnika smo tudi pri tem obstali na mrtvi točki.«

Ministrstvo je nad odgovorom občine začudeno: »Zaradi zapletov pri nadaljevanju umestitve suhega zadrževalnika Levec je neizogibno treba izvesti nadomestni nasip na območju Medloga, njegova realizacija pa je nemogoča zaradi nepripravljenosti lastnikov za prodajo/menjavo zemljišč. Aktivnosti pridobivanja teh zemljišč ni MOP nikoli ustavilo, zato se čudimo nad dejanji MOC o enostranski ustavitvi aktivnosti pridobitve manjkajočih zemljišč.« Dodajajo, da razlastitev tu ni mogoča, saj na tem območju ni prostorskih aktov, ki bi jo omogočali, »zato sta pogovor in iskanje kompromisov med lastniki edina možnost, ki bi omogočila gradnjo protipoplavnega nasipa in višjo stopnjo poplavne varnosti«.