Kumplast ponovno na Arsovem razpelu

Zagorje – Po pritožbi občine Zagorje zoper Arsovo okoljsko dovoljenje podjetju Kumplast je Arso sprožil ponovni postopek. Preverja, ali Kumplast okolje obremenjuje s hrupom in smradom v tolikšni meri, da to vpliva na pravni interes občine. V torek je stroka opravila še zadnje meritve emisij. Lastnik Jože Ule pravi, da so bile tudi te »ponovljeni postopek«, vrednosti pa so bile tudi v drugo v okviru dovoljenih …

Arso je zagorskemu podjetju Kumplast, ki deluje na dveh lokacijah – na zagorskem Selu in v obrtni coni Kisovec – v preteklosti dovolil reciklirati odpadno plastiko, ki nastaja v proizvodnem procesu. A to so Kumplastovi »mlini« lahko predelovali le kratek čas po širitvi na kisovško lokacijo, saj so se okoličani začeli pritoževati nad »vonjem po zažgani plastiki« in nad hrupom. Jože Ule tudi v ponovljenem postopku, enako kot že ves čas doslej, vztraja, da ne kršijo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Zanika tudi, da bi Kumplast, ki zaposluje okrog štirideset ljudi, plastični granulat »sežigal«. Pojasnjuje, da ga le segrevajo v raztegljivo maso in da je to najbrž vir spornih vonjav; namestil je tudi biofiltre in povabil krajane, naj se pridejo prepričat o postopku. Ljudi ni bilo, okrepila se je le krajevna iniciativa, ki ji je nazadnje prisluhnila tudi občina. Andrej Vuga z okoljskega ministrstva pojasnjuje, da postopek ponavljajo, ker je upravno sodišče odpravilo sklep o zavržbi pritožbe občine Zagorje in zaradi očitkov, da občine v postopku niso pozvali k predložitvi dokazov za navedbe v pritožbi.
 

Zagorjani so se morali pritožiti

»Šele s tožbo smo dosegli ponovljeni postopek izdaje OVD in s tem možnost učinkovitega zagovarjanja pravice do zdravega življenjskega okolja,« pravi zagorski župan Matjaž Švagan. V ponovnem postopku je Arso napako popravil, občina pa na državo posredovala dokaze, na podlagi katerih bo ta zdaj odločila, ali obratovanje Kumplastove naprave res povzroča očitane obremenitve. Ponovljeni postopek poteka za obe Kumplastovi lokaciji. Na Selu plastiko le meljejo, proizvodnja je v Kisovcu, pravi Jože Ule: »Opustili smo segrevanje plastike, prilagodili tehnologijo, tako da jo le še meljemo, meritve smo zaupali enemu od zasavskih podjetij, zaradi očitkov o možnostih podkupovanja pa angažirali še 'zunanji' Zavod za varstvo pri delu in zdaj čakamo, da se postopek formalnopravno konča. Vmesne meritve zavoda so dale enak rezultat kot pri domačem izvajalcu.« »Ponovljeni« postopek merjenja emisij bo podjetje stal dodatnih najmanj 4000 evrov.
 

Upočasnjen razvoj

Ule ponavlja: »Res ničesar ne skrivamo.« Hkrati ne zanika, da izgublja voljo do kisovške lokacije: »Pritiski so vse hujši. Sprašujem se, kaj še sledi. Možnost je, da vse prodamo. Toda ali bo pod tujcem kaj drugače?« Podjetje je za določen čas prestavilo projekt recikliranja »stretch folije«, vse investicije zadnje čase pa so, kot pravi Ule, brez dodane vrednosti, zgolj nujna vlaganja v infrastrukturo, ki ne prinašajo razvoja. Biofiltri, ki so jih vgradili na zahtevo krajanov, so podjetje stali 200.000, še na 300.000 evrov pa so ocenjena nujna vlaganja v transformatorsko postajo. Čeprav po mnenju okoljskega inšpektorata Kumplast ne potrebuje OVD za emisije snovi v zrak, vode in ne za hrup in tudi Arso ni predvidel nikakršnih omejitev glede smradu ter hrupa, je občina Zagorje že leta 2016 naročila meritve, ki so pokazale povišane vrednosti benzena, toluena, etilbenzena in ksilenov; na podlagi teh vztraja, da je treba opraviti presojo vplivov na okolje in zahtevati dodatni emisijski monitoring vonjav. Zanje Ule sicer zagotavlja, da jih bodo novi filtri, ki delajo že od poletja, odpravili v 95 odstotkih.