Kako je lahko park pomembnejši od rimskih dragocenosti?

Ptuj - Dosedanje občinsko vodstvo in njegova Komisija za Panoramo (ustanovil si jo je župan Miran Senčar), ki jo vodi Jana Horvat iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, so sredi arheološkega območja načrtovali - gostilno. Najstarejši rezervoar ptujskega vododa bi prestavili za mejo arheološkega območja, na njegovo mesto pa »kaj zgradili (denimo replike, infotočko, lokal ...)«.

»Mestna občina Ptuj razmišlja o celovitosti turistične ponudbe na tem območju,« je na občini povedala Barbara Ferčič. Jana Horvat pa je napovedala: »Na enem od vrhov bo stal čebelnjak s prikazom čebeljarjenja v antiki. Na drugem vrhu, z imenitnim razgledom na grad, Dravo in sončni zahod, pa bo postavljena preprosta okrepčevalnica.«

Komisija je v imenu občine že naročila konservatorski načrt za celotno arheološko območje (približno 16 hektarov) tega ptujskega griča, ki je v bistvu nadaljevanje griča, na katerem stoji ptujski grad, po razpotegnjenem sedlu med njima pa je v rimskih časih tekla cesta iz Petovione na vzhod. Arheološki park Panorama, o katerem so zadnja leta veliko govorili, pa je za zdaj le nekaj urejenih poti po smereh, ki so se pri sondiranju terena pokazale kot rimske poti ali ulice med rimskimi hišami in vilami. Tu prav blizu mestnega središča je stala bogata rimska četrt. Natančno pa je forum ali glavni trg rimskega mesta še vedno uganka.



Dosedanji načrti in zamisli pa se lahko pod novim izvoljenim vodstvom, županje Nuške Gajšek in nove sestave občinskega sveta, tudi spremenijo. In zagotovo se tudi bod, le kako in v katero smer, za zdaj še ne zna povedati nihče. Nova županja poudarja, da bo njena prioriteta arheološko razstavišče, da bodo na Ptuju pod njenim vodstvom pripravili zanj vse potrebno do vključno gradbenega dovoljenja, potem pa ga s pomočjo ministrstva za kulturo najverjetneje zgradili in odprli do konca tega mandata. Županja govori o razstavišču, ne o muzeju; a to je le predlog, dokončno podobo, obseg in vsebino, pa tudi lokacijo, bo razstavišče moralo dobiti v občinskem svetu.
 

Dosedanje zamisli na preizkušnji

Zamisli,da bi prav na južnem delu Panorame postavili arheološki muzej, so stare že desetletja. V začetku so razmišljali o povezavi muzeja in Panorame kot arheološkega najdišča, ki bi razkazovalo svoje za zdaj še podzemno bogastvo tam, kjer bi ga odkrili in ohranili. Senčarejava komisija pa je snovala načrte le za park na Panorami, o muzeju pa ni več razmišljala. Če bo konservatorski načrt na vrhu griča na mestu sedanjega vodohrana, kjer so teren pred tem raziskali in sondirali arheologi, dovolil »kaj zgraditi«, bo zamisel komisije postala izvedljiva in možnosti za gostilno na vrhu realne. A le, če jih bo sprejelo tudi novo občinsko vodstvo.

»Ko bo konservatorski načrt sprejet, bi razpisali mednarodni natečaj za idejno rešitev Arheološkega parka Panorama«, je obljubilo dosedanje občinsko vodstvo. Po izbiri najboljše zamisli in njeni potrditvi bi potem občina morala pripraviti podroben prostorski načrt za izbrano zasnovo parka. Šele s takim načrtom pa bi lahko Mestna občina Ptuj zaprosila sedanjega lastnika Panorame - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - za prenos zemljišča na občino. In šele po vseh teh postopkih bi se bilo mogoče lotiti urejanja parka.


 

Zakladi Panorame so še v zemlji, muzejski eksponati pa v trohnečih zabojih

Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleksander Lorenčič pa opozarja, da bogata ptujska arheologija ni na ogled že kar sedem let. Zbirko in arheološki lapidarij so iz dominikanske cerkve in samostana odstranili leta 2011, potem ko sta tam domovala kar polnih 83 let. Leseni zabojniki, v katere so zaprli največje arheološke najdbe lapidarija, so bili narejeni za hrambo eksponatov za dve ali največ tri leta. »Zabojnike je načela plesen, stavba arheološkega oddelka je v zelo slabem stanju. Sredi tega meseca naj bi si stanje ogledala posebna komisija iz Ljubljane,« je še povedal Lorenčič.

Andrej Magdič iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je za načrtovanje arheološkega parka postavil najvišje strokovno izhodišče: »Panorama je največji zaklad, ki ga premore ptujska zemlja. V njej je zapisan skupni ptujski spomin, bogastvo ptujske in slovenske preteklosti ter neizmeren izobraževalni, raziskovalni in razvojni kapital sodobne družbe in mesta. Zato velja s Panoramo ravnati nadvse skrbno, spoštljivo in odgovorno.«



Obstoječi vodohran na vrhu Panorame, kjer je torej predvideno mesto za okrepčevalnico, res ni kakšna estetska rešitev; komisija ugotavlja, da je neustrezen in ga bo treba prestaviti nekam za mejo arheološkega območja. Komunalno podjetje Ptuj je že potrdilo, da bi bilo najbolje to prečrpalnico in rezervoar prestaviti nekoliko vstan, na območje, kjer načrtujejo novo stanovanjsko sosesko. Tam so vsa zemljišča zasebna in bo za vodohran vsaj drago če že ne težko dobiti primerno zemljišče.