»Enega dneva življenja ne menjam za rešetke«

Radeče – V 66 letih, odkar so v graščino v lasti sester usmiljenk kazensko namestili prve fante in dekleta, ki so zagrešili kakšno kaznivo dejanje, so Radeče postale sinonim za prevzgojo mladoletnih. V Prevzgojnem domu, ki še danes domuje v graščini, je tačas skoraj trideset mladoletnikov – več kot polovica zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje.

Rek »če ne boš priden, greš v Radeče«, je v krajih ob Savi dobro znan in sploh ne pretiran. Radeški Prevzgojni dom je namreč edini zavod v državi, kamor prihajajo na prevzgojo mladoletniki zaradi storjenih kaznivih dejanj po sklepu  sodišč iz vseh slovenskih sodnih okrožij. Lani se je kar 22 mladoletnikov od 35, ki so začasno bivali v Domu, prekršilo zoper premoženje, šest zoper javni red in mir, štirje zoper družino, dva zoper človekovo zdravje in eden zoper človekove pravice.

Džemal in Blaž: "Droga se ne splača."

Dvajsetletnega Džemala iz Kopra in 19-letnega Blaža iz Novega mesta je v Radeče pripeljal pohlep po denarju. Ubrala sta najlažjo pot do njega, pravita: prekupčevanje z drogo.

Džemal je bil pred tem košarkar, ki je prezgodaj spoznal starejšo družbo, »polno« denarja. »Denar mi je bil vse, obračanje denarja me je obsedlo. Veliko več sem ga zaslužil kot starši z delom. Potem so me dobili 'na vezalki',« pripoveduje. Usodnega dne je bil dogovorjen s kupcem, namesto njega pa je prišel – kriminalist. »Nekdo me je zacinkal. Lahko bi dobil dve leti zapora, a so se me usmilili in pristal sem v Radečah.« Eno leto je že v domu, čez pol leta se vrača domov. »Enega dneva življenja ne menjam več za rešetke, denar se da obračati tudi s poštenim delom,« pravi danes. Tudi Blaža so prijatelji zacinkali, v Radečah je že dobri dve leti. »Celo tu so me dobili trikrat pozitivnega na kokain, težko je bilo odnehati. Zdaj delam osnovno šolo, čez vikend grem domov, čez dva tedna pa za tri mesece na OBD – oddelek brez drog,« pripoveduje. Doma ga čaka enoletni otrok. »Zaradi njega sem se odločil, da si poiščem delo. Ne splača se to z drogo …«

Na stara pota se jih vrne le četrtina

Neuradno naj bi se na stara pota vrnila le kakšna četrtina tistih, ki so del mladosti prebili v Radečah. Povratnih informacij v Domu nimajo. »Tu in tam se kdaj ustavi kakšen 'bivši' z otroki, da jim pokaže, kam so ga vodila kriva pota in to je najlepša potrditev za naše delo,« pravi vodja oddelka za varnost Stojan Čeč. Dom po podatkih direktorice Jerice Lipec sodeluje z več kot dvajsetimi izobraževalnimi institucijami, ki mladostnikom omogočajo pridobiti izobrazbo – od osnovnošolske do poklicne.

»Radečani so Dom vzeli za svojega. Če se ministrstvo za pravosodje in red Hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega lepega dne ne bi mogla več sporazumeti okrog najema, bi ves kompleks najbrž v nekaj letih propadel,« meni župan Tomaž Režun. Večina premoženja od parka do vrtov je sestram že vrnjena, denacionalizacijski postopek za objekte upravne zgradbe in ličarske delavnice pa še teče. Delavnice so vitalni deli Doma. Lesarska je ena najbolj produktivnih; v njej so izdelali masivne omare, stole in mize za zapore na Dobu.