Slovenj Gradec – Čeprav Dars še ni končal študije posodobitve cestnih povezav na skrajnem severu severnega dela tretje razvojne osi, to je na odseku med Slovenj Gradcem in Dravogradom ter Otiškim Vrhom in Holmcem, kaže, da bo vsaj na prvem skoraj v celoti upošteval rešitve iz državnega prostorskega načrta iz leta 2013.
»To pomeni, da bo na tem odseku v prostor umeščena štiripasovna hitra cesta, na relaciji med Otiškim Vrhom in Holmcem pa bodo cesto v prostor umeščali na novo. Glede na prostorske omejitve pričakujemo, da bo cesta dvopasovna. Kljub temu bo to za Mežiško dolino in njeno gospodarstvo izjemno velika pridobitev, saj bomo lahko na tretjo razvojno os preusmerili tovorni promet in razbremenili obstoječe ceste,« pravi Aljaž Verhovnik iz Mladinske iniciative za tretjo razvojno os. Načrtovalci – podjetje Lineal s partnerji – so traso med Slovenj Gradcem in Otiškim Vrhom na željo prebivalcev umaknili v pobočje in se izognili naseljem Št. Jedert, Šentjanž in Otiški Vrh.
2023 je leto, ko naj bi cesto zgradili do Slovenj Gradca.
4 leta kasneje bo speljana do Holmca.
12.000 vozil je vsak dan na cesti med Slovenj Gradcem in Velenjem.
30.000 evrov bo stalo vzdrževanje kilometra enega pasu nove ceste.
Za Prevalje sprejemljiv edino predor
Najtežje bo umestiti v prostor cesto med Ravnami in Prevaljami. Projektanti iz Lineala so novo različico trase na tem območju umestili v pobočje na severni rob mesta, nekaj niže od sprva načrtovane predorske variante. »Za Prevalje je sprejemljiva le rešitev s predorom ne glede na to, koliko bo investitor zanjo moral odšteti, saj je davek, ki bi ga morali plačati z rušitvijo številnih stanovanjskih objektov, preprosto prevelik. V nasprotju z Ravnami, ki imajo na sončni strani doline predvsem industrijo, imamo na Prevaljah na tem območju strnjena naselja hiš,« pravi prevaljski župan Matic Tasič.
Rekonstrukcija obstoječe ceste malo verjetna
»Ker smo približno na pol poti – delo bomo končali do konca junija –, težko rečem, katere rešitve bodo dokončne. Za Mežiško dolino lahko z gotovostjo rečem le, da Darsu ne bomo predlagali rekonstrukcije obstoječe dolinske ceste. V tem trenutku imamo za vsak odsek izdelanih pet osnovnih variant in nekaj podvariant, iz katerih smo sestavili sedem omrežij. V študiji bomo predstavili enajst predlogov izvedbe, med katerimi bo izbran najboljši,« pravi Dušan Ogrizek iz Lineala.
Finančna konstrukcija – delo za novo vlado
Na Koroškem je po novici, da je Dars začel parcelacijo zemljišč na odseku od Šentruperta do Slovenj Gradca in razposlal prve ponudbe za odkupe zemljišč, zavel optimizem. Vse več jih je, ki so prepričani, da se bo uresničila napoved Mira Cerarja iz leta 2015, ko je med obiskom na Koroškem napovedal, da bodo prvo lopato za cesto zasadili leta 2019. »Velika past projekta so finance. Finančne konstrukcije še vedno ni. Nova vlada bo morala prvo uro po imenovanju zavihati rokave na infrastrukturnem ministrstvu, pa tudi na ministrstvu za finance, da bo v tujini zagotovila dovolj investicijskega denarja. Dars tretje razvojne osi ne bo gradil in je ne more graditi s proračunskimi sredstvi,« opozarja Gregor Ficko iz Društva za ceste severovzhodne Slovenije. Zvonko Zavasnik z ministrstva za infrastrukturo priznava, da denarja za gradnjo ceste še ni, a je po njegovem projekt tako daleč, da nove vlade ne bo treba prepričevati o smiselnosti naložbe, pač pa jo bo morala le še izpeljati.
Komentarji