Zapihalo z rekordnimi 106 kilometri na uro

Gasilci in delavci Voke Snage še vedno odstranjujejo in sanirajo posledice četrtkovega popoldanskega neurja, ki je s svojo močjo presenetilo tudi vremenoslovce. Na vremenski merilni postaji za Bežigradom v Ljubljani so izmerili rekordni sunek vetra: 106 km/h. V dobre pol ure je padlo od 15 do 50 litrov dežja na kvadratni meter. Vihar je povzročil veliko škode, zlasti v središču prestolnice in v Šiški ter za Bežigradom.

Scena je bila naravnost svetopisemska, nebo se je stemnilo, zapihal je silovit veter, ki je grozljivo zamajal drevesa, s streh so leteli prvi strešniki, nato se je usulo z neba. Okoli štirih popoldne so začele tuliti sirene gasilskih avtomobilov, ekipe so hitele na vse konce Ljubljane.

Na Voki Ljubljana so po besedah Nejca Praznika iz delovne enote za vzdrževanje 750 hektarjev zelenih površin prestolnice takoj po neurju aktivirali dve ekipi osmih delavcev. Naslednje jutro je šlo v akcijo 16 ekip z 39 delavci. »Po doslej znanih podatkih smo odstranili 25 padlih dreves in nekaj vejevja. A število bo zagotovo večje, saj bomo našli še kakšnega.« Do konca tedna načrtujejo, da bodo odstranili vsa drevesa in polomljene veje. »V naslednjem tednu pa bomo opravili temeljit pregled terena, saj se v krošnjah dreves lahko skriva odlomljena veja, ki je lahko nevarna,« je dejal Praznik.

Po Ljubljani divjal tornado?

Meteorološka analiza neurja, ki nam jo je predstavila klimatologinja Tanja Cegnar z Agencije za okolje, govori o izjemni razsežnosti in moči nevihte, ki je divjala nad Ljubljano. »Obsežna nevihta je že v sredo zvečer nastala v bližini Barcelone, se zgodaj zjutraj pomaknila nad Korziko, nato nad osrednji in severni del Italije, prečkala Slovenijo in Avstrijo ter kasneje razpadla nad Češko. Nevihtno linijo, ki se je v četrtek pomikala nad Slovenijo, so spremljali viharni sunki vetra, ki so tudi po nižinah ponekod presegali hitrost 100 km/h.«

Klimatologinja Tanja Cegnar spet opozarja, da se moramo prilagoditi. Foto Jaroslav Jankovič

Tornadi niso tipični za hribovito Slovenijo, saj imajo radi raven in prazen prostor, da se lahko razvijejo. Kljub temu smo jih v preteklih desetletjih doživeli že kar nekaj. Prvi veliki tornado, ki po svoje predstavlja mejnik za začetek podnebnih sprememb, je divjal leta 1986 na Notranjskem. Leta 2008 je divjal po Jelovici in položil drevesa kot vžigalice. Aprila 2014 je odkril streho konjskega hleva, leta 2018 pa je v vasi Krka na Dolenjskem zrušil kozolec, ostalo je le kup desk. Smo v četrtek v Ljubljani tudi doživeli tornado?

Tanja Cegnar pojasni: »Tako močne sunke vetra je povzročil nevihtni vzdolnik. Pojav nastane, ko padavine padejo v toplo in suho plast zraka. Pri tem pride do izrazitega izhlapevanja padavin in ohlajanja zraka. Hladen zrak pade proti tlom in se razlije na površju, kot bi polili vodo iz škafa po tleh. Obenem v tako obsežnih sistemih pride do pojava močnih vetrov znotraj nevihtnega oblaka. Nastane močen vetrovni stržen, ki ob padavinah doseže tla. Takšen tip dolgoživih neviht z viharnimi in pogosto tudi orkanskimi sunki vetra je zlasti pogost v osrednjem in severnem delu ZDA. Nekateri so sicer opazili zametek lijakastega oblaka, ki pa ni dosegel tal, zato ne moremo govoriti o tornadu.«

Nismo se prilagodili!

Daleč največ dela so spet imeli gasilci, ki so s folijo prekrivali naluknjane strehe in odstranjevali padla drevesa s cest. Kot nam je povedal Robert Okorn, predstavnik za tisk Gasilske brigade Ljubljana, je na intervencijah zaradi četrtkovega neurja sodelovalo skupno več kot 300 gasilcev, od tega več kot 250 iz prostovoljnih gasilskih društev iz prestolnice in okolice.

»Doslej smo skupaj zaradi neurja opravili 322 intervencij. Nekaj naših ekip je bilo na terenu tudi včeraj, predvsem zaradi polomljenih dreves ali nevarnosti visečih pločevinastih delov streh.«

Gasilci so imeli tudi tokrat polne roke dela.

Lani konec septembra se je nad Ljubljano razbesnelo podobno neurje, takrat je padla ogromna količina dežja, voda je zalivala kleti. Takrat so gasilci zabeležili kar 426 intervencij.

Tanja Cegnar poudarja, da se bo segrevanje ozračja nadaljevalo tudi, če zdaj ukinemo vse izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Poleg zmanjševanja izpustov je še toliko bolj pomembno, da se na spremembe podnebja prilagajamo. »Strokovnjaki na to opozarjamo že dve desetletji. Letos nas je poleg poletne vročine prizadela tudi dolgotrajna suša. Kaj smo v mestih storili za to, da bi prebivalci lažje prenašali vročino? So vse naše bolnišnice in podobne ustanove opremljene s klimatskimi napravami? Je sistem za odvajanje meteornih vod posodobljen, da je zmogljivejši?«

Nič od tega nismo uredili tako, kot bi bilo treba. »Sprijazniti se moramo, da potrebujemo robustnejšo infrastrukturo, da bo treba narediti tudi kakšen kompromis in postaviti prioritete,« zaključi klimatologinja Tanja Cegnar.