Vrata kot zavesa, stopnišče kot preproga

V Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk) so odprli razstavo z naslovom Plečnikova knjižnica. Vendar pri tem ne gre za predstavitev knjig, ki naj bi jih veliki arhitekt hranil v svoji osebni knjižnici, pač pa je predstavljena gradnja prve slovenske narodne knjižnice s slikovnim gradivom, originalnimi načrti in kosi materialov. Pravzaprav je to prva tovrstna razstava o Nuku in njenem nastanku v letih 1930–1940, v obdobju takratne Kraljevine Jugoslavije.

Narodno in univerzitetno knjižnico je arhitekt Jože Plečnik zasnoval po najsodobnejših arhitekturnih smernicah takratnega časa. FOTO Uroš Hočevar

Razstava obiskovalca prepriča, da ima postavitev knjižnice po načrtih mojstra Jožeta Plečnika, ki jo je zasnoval v letih 1930 in 1931, precej večji pomen za Slovence, kot smo si kadarkoli predstavljali. V novi državi smo leta 1919 dobili svojo univerzo, a ko se je zaradi prostorske stiske Državne biblioteke, predhodnice Nuka, ki je imela le 18 študijskih miz, pojavila potreba po gradnji osrednje stavbe, je zahteva pri oblasti v Beogradu naletela na nerazumljiv odpor. Takratna oblast je spremenila mnenje šele po množičnih študentskih demonstracijah v Ljubljani v 30. letih minulega stoletja.

Začetek gradnje NUKa leta 1937 Foto Arhiv

Rdeča fasada kot plašč

Mojster Plečnik je načrte za knjižnico in čitalnico pripravljal dve leti. Dr. Damjan Prelovšek, eden od avtorjev razstave, sicer pa dober poznavalec Plečnikovih del, je povedal, da je Plečnik Narodno in univerzitetno knjižnico zasnoval po najsodobnejših arhitekturnih smernicah takratnega časa. »Kot študent znanega profesorja Otta Wagnerja na Dunaju je knjižnico zasnoval na podlagi dveh elementov: tkanine in keramike. Uvodno stopnišče ima na robovih zarezo in tako dobimo občutek, kot da hodimo po preprogi. Glavni vhod deluje kot zavesa, zunanjost stavbe pa je oblekel v tako imenovani fasadni plašč, kar je uporabil že pri ustvarjanju Zacherlove hiše v središču Dunaja.« Hkrati je Plečnik za okras notranjosti izbral kamen podpečan, iz kamnoloma v Podpeči, na stavbo knjižnice pa je »obesil« angleška okna.

»Plečnik se je poigraval z materiali,« pravi dr. Damjan Prelovšek, soavtor razstave. Foto Erazem Jk

Prelovšek je pojasnil, kako se je arhitekt Jože Plečnik poigraval z materiali. »Preseneča v detajlih. V čitalnici imamo kot talno oblogo parket, ki pa ga je uporabil tudi na mostovžih, tako da ga vidimo na stropu.« Zbiranje denarja in priprava dokumentacije sta trajala nekaj let. Potem pa je leta 1936 ban Marko Natlačen v Ljubljani slovesno postavil temeljni kamen Narodne in univerzitetne knjižnice in gradnja se je začela. Stavba je bila končana leta 1940, na predvečer začetka vojne. Knjižnico so v stavbo vselili naslednje leto, čeprav notranja oprema še ni bila izdelana. Na razstavi smo izvedeli, da so hiteli zato, da se v novo stavbo ne bi vselila okupacijska oblast. Poteza je bila uspešna in Plečnikovo monumentalno delo se je ohranilo.

Plečnik je za v knjižničo oblikoval tudi samostoječi pepelnik FOTO Jaroslav Jankovič

Čitalnica ves čas zasedena

Čitalnica je originalna iz leta 1947, ko so knjižnico obnovili in odprli. In takšna je še danes. Oblečena v les, z očarljivimi stopnicami in mostičkom, ki vodi do polic z debelimi knjigami na drugi steni. Po besedah dr. Ines Vodopivec, pomočnice ravnatelja za vodenje strokovnega dela v knjižnici in članice sveta Europeane – Digitalne knjižnice Evrope, imajo 176 študijskih mest. »Premalo, saj je čitalnica tako rekoč ves čas zasedena,« pravi.
Knjižnica je vojno preživela, čeprav je v njeni čitalnici zgorelo okoli 60.000 knjig in dokumentov. Leta 1944 se je namreč na knjižnico zrušilo italijansko poštno letalo in ogenj je zajel tudi čitalnico. Toda mojster Plečnik je že pred vojno razmišljal sodobno, saj je stavbo koncipiral ognjevarno. To je storil tako, da je prostore ločil – če bi v enem zagorelo, se ogenj ne bi širil naprej. In to je knjižnico najverjetneje rešilo pred splošnim požarom.

»Po številu digitalnih enot na število prebivalcev smo na visokem četrtem mestu v Evropi,« pojasnjuje dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja v Nuku. FOTO Jaroslav Jankovič

Na četrtem mestu v Evropi

»Danes imamo v knjižnici okoli tri milijone knjig, dokumentov, zapisov, z eno besedo knjižničnih enot. Od tega imamo že okoli milijon digitalno dostopnih v Digitalni knjižnici Slovenije,« je pojasnila Ines Vodopivec in dodala, da smo po številu digitalnih enot glede na število prebivalcev na visokem četrtem mestu v Evropi.
Tudi sicer je Nuk po številu enot zelo bogat. »Na Dunaju imajo, denimo, 12 milijonov enot, a so nekajkrat večji in imajo drugačno tradicijo.« Danes ima Nuk 25.000 posameznih spletnih uporabnikov in še vedno množico obiskovalcev. »Predvsem zadnjih šest let je fizičnih obiskov manj, kar je logično, saj je vse več materiala digitaliziranega. Kljub temu imamo še vedno 7000 predvsem univerzitetnih uporabnikov, ki nas obiščejo in si kaj izposodijo, tako kot v preteklosti,« je povedala Vodopivčeva. Ne glede na predano delo bibliotekarjev je v knjižnici še vedno kaj skritega.

Začetek gradnje NUKa leta 1937 Foto Arhiv

Tudi Kopernik in Tizian

Fizik in zgodovinar dr. Stane Južnič je leta 2006 izpostavil originalno izdajo knjige De Revolutionibus Nikolaja Kopernika iz leta 1566. »Pisna dediščina na Slovenskem je zelo bogata. Bolj kot si včasih upamo misliti. V Nuku imamo shranjeno tudi delo, ki vsebuje anatomske prikaze po risbah renesančnega mojstra Tiziana ali njegove delavnice iz leta 1555. Delo je bilo ob izidu tako drago, da si ga akademija v Firencah ni mogla privoščiti,« še dodaja Ines Vodopivec. Razstavo Plečnikova knjižnica, ki bo na ogled do 12. novembra, so sicer pripravili dr. Damjan Prelovšek, prof. mag. Tadej Glažar, prodekan ljubljanske Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Žiga Cerkvenik iz Nuka, oblikoval pa jo je Maj Blatnik, prav tako iz Nuka.

Plečnik je za čitalnico predvidel dva stola. Levi je danes v uporabi, desni je oblikovno inovativen, vendar za sedenje ne preveč pripraven FOTO Jaroslav Jankovič