V izolskih šolah vse več tujih učencev

Izola – Ob obisku Jerneja Pikala, ministra za izobraževanje, znanost in šport, v Izoli in Kopru je bil govor tudi o priseljenih otrocih in njihovih težavah pri učenju slovenskega jezika. »Na naši šoli bi potrebovali dva učitelja, ki bi se ukvarjala samo z njimi,« meni Irena Sivka Hrovat, ravnateljica izolske Osnovne šole Vojke Šmuc.

»Na naši šoli imamo od 40 do 50 otrok s posebnim statusom zaradi priselitve, ki traja do dve leti,« je povedala Sivka Horvat. Vseh otrok priseljencev je od 15 do 20 odstotkov, pri čemer ima šola skupaj 730 otrok. Največ novih učencev v zadnjih letih je albansko govorečih. »Ministrstvo nam plačuje le stroške ene dodatne učne ure slovenščine na otroka na teden, kar je bistveno premalo. Preostalo rešujemo sami, bodisi s programi, ki jih dobimo z razpisi, bodisi tako, da dodatno angažiramo učitelje iz podaljšanega bivanja,« je pojasnila.

Skupaj z ravnatelji drugih osnovnih šol, ki se spopadajo s podobnimi razmerami, se sogovornica zavzema za to, da bi ministrstvo sistemiziralo posebno delovno mesto učitelja, ki bi otroke priseljencev učil slovenskega jezika. Otežena je tudi komunikacija s starši teh otrok, ki ne obiskujejo tečaja slovenskega jezika, čeprav jim je to omogočeno, je povedala Sivka Horvat.

»K nam se priseljuje vse več otrok iz tujine,« je povedala tudi ravnateljica izolske Osnovne šole Livade Maja Cetin. Uspešnost odpravljanja težav z medsebojnim sporazumevanjem je odvisna od starosti otroka – najhitreje se socializirajo učenci nižjih razredov – in morebitnega predznanja. Med priseljenci so otroci s Kosova, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Rusije.

Po šolah zagotavljajo dodatno učno pomoč in pogovorne ure ter vključujejo tudi tako imenovane tutorje – to so učenci, ki znajo tako slovensko kot jezik otroka, ki je bil na novo vključen v njihovo šolo. Povedala je, da priseljenim učencem zagotovijo slovar; tega pa pri sporazumevanju z njimi pogosto uporabljajo tudi učitelji.