Tudi kali pomagajo obnavljati Kras

Lovska družina Trstelj je danes dobila v upravljanje in uporabo novozgrajeni kal na Govcih pri Vojščici na Krasu, ki je namenjen napajanju živali in v sili tudi zagotavljanju požarne varnosti. Pridobitev sodi v popožarno obnovo Krasa, za katero sta skoraj 39.000 evrov prispevala Mercator in Fortenova Grupa. »Denar smo prispevali tudi zato, da lanska tragedija (po vseh letošnjih novih naravnih katastrofah) ne bi šla v pozabo,« je pojasnil Iztok Verdnik iz Mercatorja.

Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev je z zasaditvijo drevesa predal kal na Govcih v uporabo. FOTO: Mercator

Kal je plitva kotanja na kraških, vendar tudi na drugih tleh Primorske, kjer se zbira deževnica in deluje kot naravni zbiralnik pitne vode. Voda v njih ne sme pronicati pod zemljo, zato ima kal dno prekrito z neprepustno plastjo gline.

Na območju Krasa in Primorske imajo več kot tisoč kalov, samo na območju lovske družine Trstelj jih je več kot 400. Seveda gre v glavnem za manjše kotanje, v katerih se zadržuje po nekaj kubičnih metrov deževnice. Toda novi kal na Govcih, ki ga je na mestu manjše kraške dolinice septembra zgradil domači gradbinec Bojan Modrc iz Mirna, spada med največje na Krasu, saj njegov premer znaša okoli 25 metrov in lahko zadržuje od najmanj 165 do 300 kubičnih metrov vode.

V njem niti ob največjih sušah ne zmanjka vode, zato je zelo pomemben za ohranjanje kraškega ekosistema. Ob požaru pa bi lahko gasilci iz njega načrpali do deset cistern vode. Po besedah direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Gregorja Daneva je omenjeni kal prvi od treh, ki so jih načrtovali za sanacijo goriškega Krasa.

Kal na Stajcah je podobno velik kal v Vojščici, v njem kar mrgoli življenje. FOTO: Manja Rogelja

Pri novem kalu so uredili tudi opazovalnico divjadi in ptic in nekaj klopi za sprehajalce ali kolesarje. Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Vojščica Robert Peras, se kal nahaja kake dva kilometra iz Vojščice na območju, ki je bilo doslej najbolj revno s podobnimi vodnimi zajetji. Sicer pa ima kraška vasica še dva večja kala, kamor se hodijo napajat jelenjad, srnjad, divji prašiči, šakali, ptice in druge živali.

V kalu je vedno tudi precej žab, žabjih paglavcev in pupkov, tudi kakšna belouška ... Vse to seveda pomaga ohranjati naravni habitat na Krasu. Tega je močno prizadel lanski požar, ravnovesje med vrstami pa v veliki meri rušijo pretirano razmnoženi šakali.

V kalih je polno paglavcev in tudi lepa belouška. FOTO: Manja Rogelja

Kale je treba vzdrževati in jih obnavljati, sicer se lahko z leti povsem zarastejo ali pa izsušijo. Novi zbiralnik vode bo upravljala lovska družina Trstelj, ki ima 40 članov, za druga dva večja v bližini Vojščice pa skrbijo domačini.