Kraljevska gostija vidre v tolminski ribogojnici

Vidra si je v eni od dveh ribogojnic na reki Tolminki postregla z nič manj kot 253 plemenkami soške postrvi. Škoda je neprecenljiva, trdijo ribogojci družbe Faronika, kjer so oddali odškodninski zahtevek v višini 140.000 evrov. Posledice bodo dolgotrajne, tarnajo tamkajšnji ribiči.

Ribogojci so pred letnim smukanjem soških postrvi pred začetkom zime zaskrbljeno preštevali plemensko jato v ribogojnici v Zalogu. Objekt je zavarovan z žično ograjo, a vendarle niso opazili sledi za morebitnimi nepridipravi. Z lovsko kamero pa so nazadnje le odkrili krivca.



Po podatkih Faronike je vidra zdesetkala jato za kar 253 kosov plemenk in petino jate jadranskega lipana oziroma za 760 kilogramov rib. »Te soške postrvi nimajo cene, saj so namenjene repopulaciji voda. V naravi so zelo redke, njihova vzreja pa traja več let,« je pojasnila direktorica Faronike Urška Bizjak.



Ker je vidra ogrožena in zavarovana vrsta, je ne smejo ne preganjati ne odvzeti iz narave, lahko ji preprečijo le dostop do bazenov. Ribogojnico so izpraznili in ribe začasno preselili v drug objekt prav tako na reki Tolminki. »Višina škode je za nas pravzaprav simbolična. Situacija, da sta se tako srečali dve ogroženi vrsti, je zelo neprijetna. Konflikt pa je velik in nam ogroža projekt repopulacije, prihodke in s tem celotno dejavnost,« je opozorila.

Fizična ovira je dovolj

»To je prvi škodni primer, ki smo ga zabeležili na severnem Primorskem zaradi vidre,« je priznal vodja odseka za gozdne živali in lovstvo tolminske enote Zavoda za gozdove Iztok Koren. Do zdaj so vidro opazili še ob reki Soči med Tolminom in Volarji ter na Kneži. Vodja zasebnega zavoda Lutra, ki posebno pozornost namenja prav vidri, Marjana Hönigsfeld Adamič pravi, da je ta ogrožena vrsta v Posočju precej redka: »Je pa tipičen oportunist in takšna koncentracija plena je zanjo seveda velik magnet. Fizična ovira je primerna rešitev.«



Plemenska jata soških postrvi je dala Ribiški družini Tolmin približno milijon in pol iker na leto, potem ko je dobri dve desetletji izvajala program za vnovično vlaganje ribe v okolje, kjer je zaradi križanja s potočno postrvjo skoraj izumrla. »Tega izpada ne bomo mogli kar tako nadomestiti. Bojim se, da bo to v prihodnje vplivalo tudi na ribiški turizem,« je dejal predsednik družine Milan Berlot.



Prihodek turističnega ribolova pa je glavni vir za delovanje družine z več kot 400 člani. Lani so prišlekom z vsega sveta prodali 6200 ribolovnic, ob 447.000 evrov prihodkov pa vpisali 27.000 evrov dobička. Faronika, ki je v lasti RD Tolmin, je kljub kadrovskim in likvidnostnim težavam, težavam z bakterijo, ki za konzum sicer ni nevarna, ter odplačevanju kredita, ki ga ostaja za še 600.000 evrov, ustvarila za 580.000 evrov prihodkov in 26.000 evrov dobička. V zadnjem letu je zelo povečala konzumno prodajo ter samo vrtcem in šolam od Kopra do Vrhnike zagotavlja več kot 30 ton postrvjih filejev na leto.