In 50.000 bruseljskih evrov gre v ... Idrijo

Evropska komisija je marca letos objavila javni poziv za ideje, ki nagovarjajo problem zaposlovanja mladih v času hitrih sprememb okolja, družbe. Želela je predloge, kako probleme in težave obrniti v priložnosti.

Izmed več kot 720 idej se je med deseterico finalistov prebila tudi ideja HaritageLab ekipe iz Idrije, ki je nocoj v Bruslju osvojila 50.000 evrov za izpeljavo zastavljenih projektov.

Matevž Straus, del ekipe HeritageLab, je za Delo dejal, da je »vse skupaj presenetljivo. Gre za veliko potrditev našega dosedanjega dela in predvsem potrditev, da se kaj takega lahko zgodi le v Idriji,« namigujoč na preteklost, ko je evropsko srenjo že presenetila trma, s katero so lokalni prebivalci leta 1770 postavili gledališko stavbo, ki danes velja za najstarejšo na Slovenskem.

Evropska komisija prepoznala potencial HeritageLab

Evropska komisija je ideje mladih Idrijčanov torej prepoznala kot odlične in jim v hudi konkurenci podelila denar za uresničitev smelih idej - prav to namreč trenutno (še) so projekti.

»Za zdaj je vse skupaj res samo ideja,« je pred kratkim dejal Straus, ki je projekt predstavil kot »inkubator za poslovne ideje, zgrajene na kulturni dediščini«. Morda se sliši zapleteno, a v resnici ni. Inkubator bo sestavljen iz mentorske podpore, usposabljanj, različnih dogodkov za »mreženje«, se bo pa specializiral za dediščino, ki jo ponuja Idrija z okolico ter njenih posebnosti.

500-letna dediščina živega srebra, ki jo nosi rudarsko mesto, ponuja precej možnosti, le videti jih je potrebno, pravijo mladi, zbrani okrog Strausa. 



»Pri Evropski komisiji so iskali načine, kako mladim ponuditi delovna mesta, vezana na potenciale lokalnega okolja. Naš načrt jih je prepričal tudi zato, ker smo potenciale kulturne dediščine prikazali z ekonomskega vidika – kako torej dediščino tržiti oziroma v produkte in ideje vključiti poslovni model,« razlaga Straus.

»V HaritageLab smo vključili mentorski trikotnik – mladega posameznika z zanimivo idejo, mentorja iz dediščinske organizacije, ki so načeloma že potrdile sodelovanje. In mentorja za poslovni del, ki bo skrbel, da bo ideja tudi ekonomsko izvedljiva.«

Če ponazorimo s preprostim primerom - idrijska čipka je po vsem svetu prepoznaven produkt. Z dobro idejo in vzdržnim poslovnim načrtom ponuja veliko možnosti za trženje. 

Mladi se izseljujejo iz mest ... 

Straus je pred mesecem dni, ko je bilo 50.000 evrov zgolj želja, dejal, da je komisijo zanimalo predvsem to, kako bo njihovo idejo možno preslikati na druga manjša evropska mesta, ki »izgubljajo« mlade. Ni jih namreč malo po vsej Evropi, ki mladim prebivalcem ne morejo ponuditi tistega, kar si ti želijo za urejeno (družinsko) življenje.

»Naredili smo pregled mest po Evropi, iz katerih se mladi prebivalci selijo v prestolnice. Samo na našem seznami jih je več kot 50, pa smo bili res izbirčni. Mesta pač izgubljajo mlade, ker se vse koncentrira le v metropolitanskih območjih,« je razložil Matevž.

Na dolgi rok je za Evropsko komisijo tako res izziv, kaj mladim ponuditi, da bodo ostali v manjših krajih.

»V našem primeru govorimo o približno 10 mladih na leto, ki bodo razvijali svoje ideje. Na koncu jih bo morda izvedljivih pet ali šest.« Ideje, ki bodo z nekaj sreče in obilo znanja zrasle v podjetja, zaposlitvene priložnosti ali inovacije v sektorju dediščine, je še dodal Matevž Straus.

Poleg Slovencev še Italijani in Romuni

Ob Idrijčanih sta si po 50.000 evrov prislužili še ekipi iz Romunije in Italije. Prvi so se Evropski komisiji predstavili s projektom »Career Bus«, interaktivnim prostorom, v katerem bodo mladi pridobivali karierno znanje. Predvsem na manjša in oddaljena podeželska območja, kjer imajo mladi le malo upanja za svetlo prihodnost, bodo nagrajenci iz Bruslja prinesli »drugačno resničnost, ponudili svetlo prihodnost v obliki delovnih mest«.

Italijanska ekipa pa se je osredotočila na skupnost gluhih, ki jih zanimajo potovanja. Cilj Ulissa je izboljšanje potovalne izkušnje oseb z okvaro sluha z vsega sveta, predvsem s tem, da jim bodo znamenitosti približali z uporabo njihovega maternega jezika - kretenj oziroma znakovnega jezika. Ulisse, so povedali Italijani, se tako (ne)posredno zavzema za spodbujanje zaposlovanja mladih gluhih oseb.