»Hostel ni stvar petičnosti, pač pa odnosa«

Objekt, v katerem je v Idriji 1. maja letos vrata odprl delno prenovljeni hostel, je bil zgrajen v času italijanske okupacije z namenom, da postane samostan za nune. Svojega poslanstva ni nikoli zares izpolnil, je pa danes pristopical do točke, ko postaja osrednje zbirališče mladih v mestu.

»Projekt je bil z Mladinskim centrom Idrija (MCI) zastavljen že nekaj let nazaj, študenti so imeli vizijo o širitvi mladinskega turizma in del tega so bile tudi nastanitvene kapacitete. Želeli so, da ta hiša zaživi. Ko je s stavbo prenehal upravljati Center za idrijsko dediščino, je bilo občini v interesu, da najde novega upravljavca,« opiše začetke Tilen Božič, eden od dveh redno zaposlenih v hostlu.

»Mi skrbimo za celoten objekt, za administracijo, tekoče stroške, urejanje okolice. Od odprtja beležimo okrog 25-odstotno zasedenost, kar je več kot enkrat preseglo naše prvotne načrte. Obiskalo nas je že nekaj skupin, počasi kapljajo tudi posamezniki,« doda Božič.

Razpolagajo s 15 sobami, v katerih je skupno 45 ležišč. Ob mojem obisku so mi prijazno razkazali stavbo, ki počasi, a zanesljivo dobiva uglednejšo podobo. »Obnovili smo kuhinjo, saj je pomembno, da si gost lahko pripravi lasten obrok. Novi so skupni prostori ter terasa s čudovitim razgledom na mesto, obiskovalcem je na voljo tudi lično urejen park.«


 

Dodana vrednost sta čas in možnost osebnega pristopa

Misel, da v hostlih spijo le mladi, je zmotna. Večina je res takšnih, a so fantje ravno v času mojega obiska gostji, 60-letni nasmejani angleški motoristki, s skupnimi močmi poskušali poiskati vulkanizerja za menjavo gume. »To je naša trenutna dodana vrednost. Imamo čas in razkošje, da se gostom lahko tudi osebno posvetimo, jim svetujemo, kaj obiskati v okolici, kje dobro jesti,« opiše Božič trenutni ključ do uspeha.

A kljub dobremu začetku je dela še ogromno. »Zima bo pokazala, kakšno je realno stanje, saj takrat narastejo stroški vzdrževanja. Ugotoviti moramo profil naših gostov, koliko časa ostanejo, kako bi jih obdržali dlje. In se ob tem aktivno usmeriti v iskanje mladinskih skupin, sploh v jesenskih mesecih, ko imajo šole delavnice in tečaje,« razlaga Tilen smele načrte za letošnje leto.



Odzivi gostov so dobri – s hostlom je Idrija dobila posebno stičišče, ki bo privabljajo ljudi in (pre)mešalo energijo v mestu. Da je čisto drugače, če s hostlom upravljajo mladi, mi potrdijo punce iz Mladinskega centra, ki v skupnem prostoru snujejo nove načrte za jesenske dni.

»Velikokrat me posamezniki vprašajo, ali sploh kdo biva v hostlu. Kaj mesto lahko ponudi obiskovalcem? Imamo zanimive lokacije, ki jih morda jemljemo kot preveč samoumevne. Za tujce je že ta hiša s prazgodovino nekaj posebnega,« pravi Maša Eržen, vodja MCI.

»Ta energija, ki jo oddaja stavba, je očitno privlačna. Korita, polna zelišč. Velika terasa za morebitne koncerte,« dodajo druge.

Načrtov je veliko, pot, ki so jo ubrali, prava. Hostel ne nazadnje ni stvar petičnosti, ampak stvar odnosa, zaključi pogovor Tilen Božič. »Vse je odvisno od tega, na kakšen sprejem človek naleti ob obisku. Če bo ta topel, ni pomembno, da v kakšnem kotičku stavbe morda odpada omet,« še doda in me usmeri k (za zdaj še) zelenim paradižnikom na prelepi terasi.