Divjaki še vedno strašijo po trentarski dolini

Morebiti bosta hrup motornih vozil, predvsem motociklov, in dirkaštvo po dolini Soče pri Trenti nekaj manjša, če bo tam postavljenih 19 enostavnih avtobusnih postajališč, ki bodo hitrost avtomatično omerjila na 50 kilometrov na uro. Motnjo sicer neuspešno odpravljajo že od leta 2004, za nameček se število motoristev le še veča.

»Velika večina obiskovalcev ne izstopa, odstotek divjakov, ki se hodijo k nam izživljat, pa je zelo majhen,« je povedal naš sogovornik iz Trente, ki se ni želel izpostavljati: »Nekaj postavljenih tabel v zadnjih letih ni pomagalo in ne gre na bolje. Večinoma pa divjajo tujci, ki te ceste dobro poznajo, in vedo, da ni kontrole. Zgolj strožji nadzor pa tudi ne bo pomagal.« Vzorčni primer navedenega si lahko bralci ogledajo na portalu YouTube, kjer je menda avstrijska trojica objavila posnetek divje vožnje po dolini s predelanim audijem RS6 in dvema motoristoma. »Nesreče se že zdaj dogajajo, toda ali se moramo res zbuditi šele tedaj, ko bo vanjo udeležen nekdo tretji nič kriv in nič dolžen,« se je spraševal, a v isti sapi dodal: »Motoristi so seveda v tej dolini dobrodošli gosti in dobri potrošniki. Urediti je treba varnost, omejiti hitrost in hrup. S problemom pa se morajo ukvarjati in ga rešiti drugi, mi lahko zgolj opozarjamo.«



Letos jo je že usodno skupil mlad italijanski motorist. V zadnjem desetletju se je število motoristov več kot podvojilo – letno jih gre čez Vršič več kot 20.000, avtov pa približno 50.000. A le redki odseki imajo omejitev hitrosti zaradi naselja, zato je večinoma predpisana omejitev 90 km na uro. Zaenkrat se je premaknilo toliko, da bo direkcija za infrastrukturo skupaj s Triglavskim narodnim parkom julija in avgusta postavila merilce hrupa in merilce hitrosti. Kot pojasnjujejo na direkciji, bodo nato pripravili poročilo s predlogi rešitev in sprejela ukrepe. Poleg tega je bovška občina zadolžena za projektno dokumentacijo 19 enostavnih avtobusnih postajališč. »Na cesto vrisana avtobusna postajališča so lahko del rešitve, saj bodo zagotovo zmanjševala hitrost.«

Sprememba zakonodaje?

Na direkciji dodajajo, da bi k zmanjšanju hrupa na posameznih lokacijah pripomogla tudi protihrupna zaščita. Izvedba protihrupne zaščite – tako aktivne kot pasivne – lahko seveda na posameznih lokacijah pripomore k zmanjšanju hrupa, zmanjšanja hrupa na območju celotne doline Trente pa na ta način ni možno doseči, poudarjajo na direkciji: »Poleg finančnih omejitev na to gotovo najbolj vpliva oblika obcestnega prostora. Zaostritev zakonodaje na področju dovoljene ravni hrupa in stalen nadzor je seveda pravno vprašanje, zato glede na trenutno zakonodajo rešitev vidimo predvsem v stalnem ozaveščanju motoristov oziroma vplivanju na njihovo odgovorno obnašanje. Poleg obcestnih tabel za tovrstno obveščanje gotovo lahko največ storijo razni moto klubi in turistične organizacije, tako da vsako navijanje obratov v dolini obsodijo kot zavržno dejanje.«



Izpostavljajo še, da brez spremembe zakonodaje tudi ni možno doseči prepovedi vožnje motoristov ob določenem času.
Je pa jasno, da se direkcija ne bo poslužila izkušenj iz pilotnega projekta za umirjanje hitrosti na cesti Podpeč-Rakitna. Kakor opozarja, posebne talne označbe na Rakitni niso bile uvedene zaradi zmanjšanja hitrosti oziroma zmanjšanja ravni hrupa.

Njihova preslikava na primer Trente ne bi pripomogla k ustrezni rešitvi. Posledično so se hitrosti motorjev na Rakitni v levih krivinah nekoliko zmanjšale, vendar je bil osnovni namen posebnih označb ob sredinski črti ta, da se motoriste v nepreglednih levih krivinah odvrne od nagibanja na nasprotni vozni pas in prepreči neposredno ogrožanje nasproti vozečega prometa.